Se bo svet soočil s hudo prehransko krizo?

Cene hrane so v juliju poskočile, kar je posledica različnih vremenskih nevšečnosti na različnih delih sveta. Dvig cen že sproža strah, da bi se lahko ponovila prehranska kriza iz let 2007/2008, ko so bile prizadete predvsem najrevnejše države, je sporočila organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO).

Takrat so za prehransko krizo okrivili predvsem visoke cene nafte, vremenske razmere in nasilne proteste v Egiptu, Kamerunu in Haitiju. Letos pa, kot že omenjeno, na cene vpliva predvsem vreme – suša v ZDA in Rusiji, deževje v Braziliji.
Cene hrane so se v juliju v primerjavi z junijem dvignile za 6 odstotkov, potem ko so prejšnje tri mesece padale.

Indeks cene hrane FAO izračunava na podlagi košarice, ki vsebuje žitarice, olje, mleko, meso in sladkor. Na dvig indeksa so vplivale predvsem cene žita in sladkorja, cene mlečnih izdelkov so ostale na podobni ravni, cene mesa pa so se celo znižale.

Cene žitaric so se dvignile za 17 odstotkov. Hudo je bila zaradi suše v ZDA prizadeta koruza, zato se je podražila za kar 23 odstotkov, pravijo pri FAO. Kot je znano, je ZDA prizadela najhujša suša v zadnjih 56 letih.

Cene žita so se zamajale tudi zaradi zadnjih špekulacij, da bil lahko proizvajalke ob Črnem morju, predvsem Rusija, uvedle izvozne omejitve, ker je suša prizadela njihove pridelke. Trg se je nato malce pomiril, potem ko je Rusija sporočila, da ni podlage za prepoved izvoza, hkrati pa niso pa izključili možnosti, da bi ob koncu 2012 uvedli zaščitne izvozne tarife.

Cena sladkorja pa je poskočila za 12 odstotkov, potem ko je deževje prizadelo nasade sladkornega trsa v Braziliji, ki je tudi največja proizvajalka. Na cene so vplivali tudi zapozneli monsun v Indiji in deževje v Avstraliji. Cene riža in mlečnih izdelkov so ostale na podobni ravni, medtem pa so cene mesa padle za 1,7 odstotka, kar je predvsem posledica naglega padca cen svinjine.

Najbolj prizadete bodo najrevnejše države

Visoke cene hrane bodo seveda najbolj prizadele najrevnejše države, saj ne bodo mogle plačevati višjih cen uvoza. Te države namreč nimajo samozadostne proizvodnje hrane. Še dodaten udarec pa bi državam zadal močan dolar.

Situacija je tokrat po besedah ekonomista pri FAO Abdolreza Abbassiana vseeno drugačna, saj so bile v odboju 2007/2008 tudi cene nafte na rekordnih ravneh.

Združenje človekoljubnih organizacij Oxfam je že opozorilo, da bi lahko to na milijone ljudi potegnilo v lakoto in podhranjenost, še zdaj je skoraj milijarda ljudi prerevnih, da bi lahko poskrbeli za svojo hrano.