Čeprav je kazalo, da bodo poslanci dogovor o brexitu, ki ga je izpogajal britanski premier Boris Johnson, podprli, pa so znova povzročili negotovost, ko so podporo dogovoru pogojili s tem, da mora vlada pripraviti vso potrebno zakonodajo, ki zadeva izstop iz Evropske unije. Šele nato, da bodo njegov dogovor dokončno potrdili. Za pripravo zakonodaje, ki mora še skozi parlamentarno sito, pa je potreben dodaten čas in zato so Johnsona prisilili, naj zahteva novo preložitev brexita. Ta bo, če bo, že četrta.
Takšen izid ni bil nepričakovan, a je zagotovo Johnson do zadnjega upal na podporo dogovoru, ki bi mu omogočil, da izpolni svojo obljubo in Združeno kraljestvo "kot Hulk reši iz okov" Evropske unije na noč čarovnic. Na koncu je bil prisiljen zaprositi za novo podaljšanje roka, čeprav je evropskim voditeljem dal istočasno jasno vedeti, da bi bil zelo zadovoljen, če preložitve ne bi odobrili.
Kaj se bo zgodilo zdaj?
Zaupanja v vlado ni, poudarjajo analitiki. V nasprotnem bi poslanci dogovor verjetno že potrdili, a ga niso, ker tudi sami nimajo zagotovil, da bo Johnsonova vlada dogajanje po morebitnem izstopu iz EU obvladala in se dogovorov držala. Zgovorno je tudi dejstvo, da je določilo k dogovoru, ki govori o preložitvi, predlagal nekdanji konservativni minister Sir Oliver Letwin. Torej, eden tistih, ki jih je Johnson "vrgel" iz stranke, potem ko so se mu uprli.
V ponedeljek namerava britanska vlada parlamentu znova naložiti glasovanje o Johnsonovem ločitvenem dogovoru. Vendar pa še ni povsem jasno, ali bodo takšno glasovanje sploh lahko izvedli. Predsednik predstavniškega doma John Bercow je namreč poslance opozoril, da je očiten namen ponedeljkovega glasovanja, da bi "razveljavili ali preprečili učinek" Letwinovega določila. Bercow je zato dejal, da bo premislil, ali bo takšno vnovično glasovanje sploh dovolil. Johnsonova vlada namreč upa, da bi bil nov izid glasovanja drugačen in bi dobila zeleno luč za izvedbo brexita še ta mesec. V tem primeru bi premier preklical prošnjo za podaljšanje izstopnega roka.
Johnson je poslancem obljubil, da bo vlada že prihodnji teden predstavila zakonodajo, ki je potrebna za urejen izstop iz EU do 31. oktobra. Opozicijski poslanci pa bi lahko Johnsona dodatno frustrirali z zahtevami po dodatnih določilih za obstanek znotraj evropskega enotnega trga in carinske unije. Lahko bi zagrozili tudi z novim referendumom.
Johnsonov načrt za izstop na noč čarovnic je pod vse večjim časovnim pritskom, za vse potrebne priprave, razprave in glasovanja v parlamentu je namreč le še 11 dni. Zato se zdi vse bolj verjetno, da se bo nova preložitev zgodila. A to je seveda zdaj odvisno od tega, kako (ne)naveličana odlašanja je Evropska unija. Bodo evropski voditelji prisluhnili namigom Johnsona, ki pravi, da si preložitve ne želi? Z novo preložitvijo se mora strinjati vseh preostalih 27 članic EU. Vsaka, tudi najmanjša članica, ima možnost podati veto na podaljšanje roka za izstop. Francoski predsednik Emmanuel Macron je eden tistih, ki si nove preložitve ne želi. Irski zunanji minister Simon Coveney pa je poudaril stališče Dublina, da je preložitev brexita boljša od brexita brez dogovora.
Prihodnji teden bo torej ključen za to, kako se bodo stvari odvijale naprej. Teoretično je še vedno možno, da bo Johnsonu uspelo poslance prepričati o izstopni zakonodaji in doseči potrditev ločitvenega dogovora. In morda bo 1. novembra dokončno "ugasnila" ena zvezdica na zastavi Evropske unije. Ali pa bomo sago o brexitu zavlekli že v četrto leto. V tem primeru se na Otoku pripravljata burni jesen in zima. Možni so novi odstopi ministrov, tudi premierja, nove parlamentarne volitve in morda celo novi referendum.
KOMENTARJI (48)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.