SDP in HDZ nagovarjata volivce

Ob začetku predvolilne kampanje za parlamentarne volitve 25. novembra sta vladajoča Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) in opozicijska Socialdemokratska stranka (SDP), ki imata po javnomnenjskih raziskavah po dobrih 30 odstotkov podpore, pripravili predvolilna zbora. Predsednika strank sta izrazila prepričanje v zmago. V HDZ napovedujejo nadaljevanje dela vlade pri razvoju Hrvaške, v SDP pa boj za po pravilih urejeno Hrvaško brez korupcije.

HDZ uradno vstopa v predvolilno kampanjo z današnjim predvolilnim zborom v Vukovarju. Pred tem so v Zagrebu pripravili predstavitev volilnega programa in kandidatov stranke. Predsednik HDZ in premier Ivo Sanader je ob tem hrvaškega predsednika Stipeta Mesića pozval, naj v prihodnje ne govori o volilni kampanji in političnih strankah, saj da to ni njegova ustavna vloga.

"Njegova ustavna vloga ni komentiranje programov posameznih strank in opredeljevanje za eno ali drugo stran, ampak da je predsednik vseh državljanov," je dejal Sanader. V HDZ menijo, da se je Mesić v predvolilno kampanjo vmešal z več nastopi, od govora na Zagrebškem velesejmu, ko je kritiziral vladno gospodarsko politiko, do petkove trditve, da je ministrica Marina Matulović-Dropulić v konfliktu interesov zaradi lastništva v Institutu građevinarstva Hrvatske.

V HDZ pravijo, da je njihov program najbolj zaokrožen in najbolj konkreten , kar jih je kdajkoli imela kakšna hrvaška politična stranka. Vlada je po Sanaderjevih besedah v preteklih štirih letih uspela pognati Hrvaško v vseh segmentih, strankin program pa naj bi bil "korak naprej v nov razvojni skok Hrvaške". Konkurenčni SDP je Sanader ponovno očital razdvajanje funkcij premiera in predsednika stranke. Predsednika SDP Zorana Milanovića je obtožil strahopetnosti, saj da "nima moči, da bi na čelu vlade prevzel odgovornost za državo".

Stranka SDP je predvolilni zbor pripravila v Dubrovniku. Milanović je napovedal zmago svoje stranke, parlamentarne volitve pa označil kot "referendum za resnico proti lažem in korupciji". Menijo, da je to "boj za dušo Hrvaške", ki bi jo morali urediti po pravilih in standardih, saj Hrvaška, če bo HDZ ostala na oblasti, ne bo šla v tej smeri.

Kandidat SDP za predsednika vlade Ljubo Jurčić je povedal, da bo nova vlada SDP sposobna in bo razbila vsakršno korupcijo v državi. Dejal je tudi, da se je hrvaški zunanji dolg v zadnjih štirih letih povečal za polovico in napovedal, da bo vlada SDP odprla 100.000 novih delovnih mest. Zavzemajo se tudi za regionalno politiko.

Javnomnenjske raziskave HDZ in SDP namenjajo enako, okoli 30-odsottno podporo. Stranka, ki pričakuje tretje mesto na volitvah in odločilno vlogo v sestavi bodoče vlade, je desničarska Hrvaška stranka prava (HSP). Njen vodja Anto Đapić trdi, da sta HDZ in SDP politična dvojčka, med katerima ni razlike.

Sicer pa je HSP v zadnjem mesecu zabeležil resen padec priljubljenosti med volivci, predvsem zaradi spopada s HDZ v Osijeku, kjer je moral Đapić zapustiti županski stolček. Zadnje ankete celo kažejo, da bo HSP komaj prestopil petodstotni parlamentarni prag.

Raziskave javnega mnenja še kažejo, da naj bi volilni prag poleg dveh največjih strank preseglo še osem strank, ki so tudi sedaj v saboru - HSU, koalicija HSS-HSLS-Primorsko goranska zveza (PGS), HNS in HSP ter dve regionalni stranki - IDS ter Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje (HDSSB) osumljenca za vojne zločine Branimirja Glavaša. Prijavljeno je tudi 16 neodvisnih list, med njimi nekdanjega predsedniškega kandidata Slavena Letice in bivšega vidnega člana HSP Tončija Tadića.