Izključitev države iz schengna pravno ni mogoča, poudarja luksemburški notranji minister

EU je zadovoljna z ukrepanjem Grčije v migracijski krizi. Notranji ministri tako danes niso pozvali k premisleku o uvedbi do dveletnega nadzora na notranjih mejah v schengnu. Ta možnost sicer obstaja, v primeru resnih težav na zunanji meji ob izteku sedanjih ukrepov marca, jo bo treba uporabiti, je opozoril luksemburški minister Jean Asselborn.

Članice schengenskega prostora, v katerem ni sistematičnega preverjanja potnih listin, lahko nadzor na notranjih mejah začasno uvedejo v treh primerih - za največ dva meseca, za največ šest mesecev in v skrajnem primeru za največ dve leti.

V Nemčiji na primer zaradi izjemnega migracijskega toka sedaj velja ukrep začasne uvedbe nadzora za največ šest mesecev, ki se izteče marca. Ob izteku tega ukrepa je mogoče nadzor podaljšati le z uvedbo skrajne možnosti nadzora za največ dve leti.

EU zadovoljna z ukrepanjem Grčije

O tem skrajnem ukrepu naj bi bili danes razpravljali notranji ministri. Pred zasedanjem se je omenjalo, da bi lahko pozvali k preučitvi možnosti uvedbe tega ukrepa, zlasti kot politični pritisk na Grčijo, naj resno ukrepa za obvladovanje migracijskega toka.

EU je jasno povedala, da od Grčije pričakuje napredek pri delovanju območij za obravnavo prebežnikov, hotspotov, poziv k uporabi enot za hitro posredovanje evropske agencije za zunanje meje Frontex (Rabit) ter poziv k materialni pomoči iz mehanizma za civilno zaščito.

Ker se je Grčija v četrtek le odzvala na pozive ter zaprosila za pomoč mehanizma za civilno zaščito in za uporabo skupin Rabit ter pristala na dogovor s Frontexom o novi operaciji na meji z Makedonijo, so današnja sporočila ministrov blažja, kot se je napovedovalo pred tem.

Luksemburški minister za migracije Asselborn je danes poudaril, da je zelo zadovoljen, da so grškim besedam sledila dejanja ter da so pozvali k uporabi skupin Rabit in k materialni pomoči iz civilnega mehanizma. Izpostavil je tudi znatna prizadevanjih pri vzpostavljanju hotspotov.

Dveletnega nadzora niso sprejeli

Ministri so po Asselbornovih besedah razpravljali o omejitvi sedanjih ukrepov za začasno uvedbo nadzora na notranjih mejah na šest mesecev in se strinjali, da bo v primeru resnih težav na zunanji meji potreben evropski okvir za podaljšanje ukrepa, kar je mogoče v okviru 26. člena schengenskega zakonika.

A ministri danes po navedbah virov pri luksemburškem predsedstvu niso pozvali Evropske komisije, naj premisli o možnosti predstavitve predloga za uvedbo do dveletnega nadzora. To možnost je sicer luksemburško predsedstvo predlagalo v dokumentu, ki je bil podlaga za razpravo.

Luksemburški minister Asselborn je ob tem izpostavil, da izključitev države iz schengna pravno ni mogoča.

Uvedbo skrajnega ukrepa uvedbe do dveletnega nadzora na notranji meji v Grčiji namreč nekateri tolmačijo kot začasno izključitev države iz schengna. Omenja pa se tudi možnost uvedbe tega ukrepa v več drugih državah v jedru unije okoli Nemčije, kar nekateri tolmačijo kot vzpostavitev mini schengna.

Tudi slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je pozdravila ukrepanje Grčije, ki ga vidi kot zelo pozitiven znak, da je država končno pristopila k aktivnemu reševanju situacije, saj je to tudi v interesu Slovenije.

Razprava se po ministričinih besedah danes ni osredotočala na teme, ki so so se v zadnjih dneh najbolj pojavljale v javnosti. "Nismo govorili o podaljševanju obdobja za uvedbo nadzora na notranjih schengenskih mejah v okviru 26. člena schengenskega zakonika," je povedala ministrica, ki je sicer zasedanje zapustila pred koncem.

"K premisleku o njegovi uporabi sta pozvali le Belgija in Nemčija. Kot veste, ta člen omogoča Svetu, da na predlog komisije naloži določeni državi ali več, da ponovno vzpostavijo nadzor na celotni ali delu notranje meje," je pojasnila ministrica.

Predlog komisije mora po njenih besedah temeljiti na ugotovljenem stanju v določeni članici, zaradi katerega je ogrožena varnost v celotnem schengenskem območju, Evropska komisija pa lahko v ta namen izvaja celo nenapovedane ocenjevalne misije, kot je to bilo v primeru Grčije.

"Prav tako nismo govorili o mini schnegnu," je še izpostavila ministrica.

V povezavi z razpravo o 26. členu schengenskega zakonika pa je še poudarila, da je treba slediti cilju ohranitve celotnega schengenskega prostora in zaščiti prostega pretoka oseb, sočasno pa se posvečati ustrezna pozornosti zaščiti zunanjih meja. Neučinkovitost zaščite zunanjih meja tudi prispeva k nenaklonjenosti javnega mnenja ukrepom na ravni EU, je opozorila.

NSi zbira podpise za izredno sejo DZ na temo schengna

Poslanska skupina NSi je začela zbirati podpise podpore za sklic izredne seje DZ na temo schengenskega režima, je potrdil vodja strankinih poslancev Matej Tonin. Seja bi bila po njegovih besedah namenjena iskanju ukrepov, s katerimi bi Slovenija preprečila vzpostavitev t. i. mini schengna na slovensko-avstrijski meji.

"Ker se govori, da naj bi se oblikoval mini schengenski režim in ker obstaja velika verjetnost, da bi se Avstrija odločila za vzpostavitev mejne kontrole, mora Slovenija storiti vse, kar je v njeni moči, da do tega ne pride," je poudaril Tonin. Po njegovih besedah si mora Slovenija prizadevati, da schengen ostane na njeni meji s Hrvaško.

Tonin je še pojasnil, da bodo podpise podpore skušali najprej dobiti v opoziciji. Na vprašanje, koliko podpisov so že uspeli zbrati, pa je odgovoril, da za zdaj še nima "povratne informacije".

Dogovor o evropskem sistemu izmenjave podatkov o letalskih potnikih

Notranji ministri EU so danes v Bruslju po petih letih pogajanj dosegli dogovor o evropskem sistemu izmenjave podatkov o letalskih potnikih (PNR), ki velja za pomembno orodje v boju proti terorizmu. Sedaj ga mora potrditi še Evropski parlament, kar pa naj bi bila le še formalnost.

Italijanski notranji minister Angelino Alfano je napovedal, da bo dogovor dokončno zapečaten sredi decembra. "Končno imamo ta dogovor, ki bo dokončno zapečaten 15. decembra," je dejal.

Luksemburški notranji minister Etienne Schneider in evropski komisar za notranje zadeve Dimitris Avramopulos sta izrazila veselje ob dogovoru, nista pa uspela pojasniti, kdaj naj bi ukrep začel veljati.

"Celoten projekt bo zaživel zelo zelo kmalu, če ne takoj," je odgovoril Avramopulos na vprašanje, kdaj bodo začele letalske družbe posredovati podatke o potnikih v uniji nacionalnim oblastem.