Gre za ukaze nekdanjega češkega predsednika Edvarda Beneša, na podlagi katerih je bilo po drugi svetovni vojni s Češke izgnanih več milijonov Nemcev. "V današnji Evropi ne morejo biti sprejete razsodbe sodišč, ki bi se sklicevale na dekrete, ki so v nasprotju s človekovimi pravicami," je svoje stališče pojasnil Schüssel. Predsedujoča nemški zvezi pregnancev Erika Steinbach pa je Poljsko, Češko in Slovenijo pozvala, naj odpravijo sporne zakone, ki kršijo človekove pravice.
Avstrijski kancler je Češki za vzgled postavil Avstrijo, ki se je odločila za izplačilo odškodnin prisilnim delavcem iz časa nacizma. Dejal je, da Češke v plačilo odškodnine sudetskim Nemcem nihče ne more prisiliti, da pa lahko na ta način opravi s svojo preteklostjo, kot so to storili Avstrijci.
Predsedujoča nemški zvezi pregnancev Erika Steinbach pa je medtem nemškega kanclerja Gerharda Schröderja pozvala, naj "pristop Češke Evropski uniji poveže z odpravo Beneševih dekretov". V nemškem časniku Welt am Sonntag je poudarila, da je "potrebno pozorno prisluhniti novemu tonu, ki ga je ubral češki premier Miloš Zeman. Kdor se leta 2002 ni sposoben politično ločiti od dogodkov, ki nasprotujejo vsem normam mednarodnega prava, postavlja pod vprašaj sposobnost svoje države za članstvo v EU". Dodala je, da je odprava človekovim pravicam sovražnih zakonov naloga, ki jo morajo Poljska, Češka in Slovenija narediti še pred pristopom v EU.
Predsednik češkega parlamenta in opozicijske konservativne Demokratske stranke državljanov (ODS) Vaclav Klaus je vnovič odločno zavrnil vsako kritiko Beneševih dekretov. Na predvolilnem zborovanju stranke v Karlovyh Varyh je v petek dejal, da za nemškimi, avstrijskimi in madžarskimi napadi na te dokumente stojijo prizadevanja, da bi izbrisali dogodke druge svetovne vojne. "Moje stališče do Beneševih dekretov je trdno, dokončno in nespremenljivo," je poudaril Klaus.
