Kot je pojasnil, obstaja "utemeljen sum", da so posamezni deli dekretov "do danes ohranili diskriminatorni učinek".
Obenem je avstrijski kancler poudaril, da nihče ne postavlja pod vprašaj suverenosti Češke in Slovaške, je pa dodal, da je "nesprejemljivo" dejstvo, da še vedno obstajajo določila, ki dopuščajo nekaznovanost zločinov in kršitev človekovih pravic. Schüsslu je pritrdil tudi madžarski premier Viktor Orban, ki je menil, da Beneševi dekreti "ne zadevajo zgolj Madžarske, Avstrije ali Nemčije, temveč gre za evropsko vprašanje". Po njegovih besedah gre za načelno vprašanje, ki ga mora Evropa razjasniti.
Avstrijski kancler je ob tem poudaril, da je treba sedaj počakati na pravno razlago Beneševih dekretov, ki jo je naročil odbor Evropskega parlamenta za mednarodne odnose. "Nato pa se bomo pogajali," je še dejal. Pravna študija naj bi dala odgovore na to, kakšen je učinek teh povojnih ukrepov v današnjem času. Strokovnjaki naj bi svoje poročilo pripravili do junija.
Študija naj bi po eni strani pojasnila, v kolikšni meri imajo Beneševi dekreti (ti so bili po drugi svetovni vojni pravna osnova za zasego lastnine in izgon treh milijonov sudetskih Nemcev, pa tudi več deset tisoč Madžarov iz tedanje Češkoslovaške), danes še učinek, po drugi pa, ali so v nasprotju z evropskim pravom. Med drugim naj bi pravni izvedenci tudi pojasnili, ali dekreti vključujejo v evropskem pravu nedopustno diskriminacijo na podlagi državljanstva.
Sicer so se udeleženci srečanja - poleg Schüssla in Orbana sta se ga udeležila še predsednik nemške zvezne dežele Baden-Würtemberg Erwin Teufel ter bavarski deželni minister Erwin Huber - Češko pozvali, naj sprejme zmernejše stališče v zvezi s spornimi dekreti. "Evropska unija je skupnost vrednot. Opravičevanje elementov iz preteklosti, kot so preganjanje in zločini proti človeštvu, v takšni skupnosti nimajo prostora," je menil Huber. Udeleženci so še menili, da je vstop Češke v EU v interesu vseh strani.
Prvi mini vrh podonavskih držav oziroma dežel so pripravili februarja lani v Ulmuv Nemčiji, drugega pa septembra lani v avstrijskem Melku.
