
Rusija, ki je dobila 112 glasov od 193 članic Generalne skupščine ZN, se je za dva sedeža vzhodnoevropske skupine v svetu potegovala s Hrvaško in Madžarsko. Hrvaška je osvojila 114 glasov in tako prvič v svoji zgodovini postala članica sveta, Madžarska pa 144 glasov.
Rusija je bila z izjemno enega leta stalno članica sveta od njegove ustanovitve leta 2006. Ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin je glede izida glasovanja dejal, da Rusija potrebuje premor. "Hrvaška in Madžarska na srečo zaradi svoje velikosti nista tako izpostavljeni vetrovom mednarodne diplomacije. Rusija jim je kar izpostavljena," je dejal. "Članica smo že vrsto let. Siguren sem, da bomo prihodnjič znova izvoljeni," je dodal.
Rusija ne, Savdska Arabija da
V več kot 80 humanitarnih organizacijah so v začetku tedna opozorili, da bi ponovna izvolitev Rusije pomenila oslabitev sveta pri iskanju kršiteljev človekovih pravic. Članice ZN so pozvale, naj se "resno" vprašajo, ali je Rusija glede na njeno vlogo v Siriji primerna za delovanje v glavni medvladni instituciji ZN za človekove pravice. Vloga Moskve v Siriji namreč vključuje podporo in izvajanje vojaških akcij, v katerih so napadali civiliste in civilna poslopja.
"Jasno je, da gre za opozorilo Moskvi," je danes v Ženevi po glasovanju dejal direktor organizacije Human Rights Watch John Fisher. Ob tem je izrazil upanje, da bo to opozorilo slišano.
Opozarjali so tudi pred izvolitvijo Savdske Arabije, ki v Jemnu izvaja bombne napade, a je kljub temu osvojila 152 glasov članic GS ZN in postala članica sveta.
Med 14 novimi članicami, ki bodo triletni mandat začele v začetku prihodnjega leta, so tudi ZDA, Kitajska, Velika Britanija in Irak.
Svet ZN, ki je bil ustanovljen leta 2006, sicer nadzoruje kršitve človekovih pravic po vsem svetu. Minuli teden je tako posebni preiskovalni komisiji za Sirijo naložila preiskavo kršitev v sirskem mestu Alep, kjer sta sirska in ruska vojska konec septembra začeli ofenzivo za zavzetje vzhodnega dela mesta, ki je v rokah upornikov.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.