Ariel Šaron je bil po glasovanju vidno zadovoljen. "Vlada se je odločila, da bo Izrael do konca leta 2005 zapustil vseh 21 judovskih naselij v Gazi in štiri naselja na Zahodnem bregu," je dejal Šaron. "Izraelska država je naredila pomemben korak za svojo prihodnost," je še dodal. Dejal je še, da večina prebivalcev razume pomembnost načrta in da je odločitev o njegovem izvajanju pomembna za izraelsko politično stvarnost, njegovo gospodarstvo in demografsko podobo. "Izrael ne namerava več čakati Palestincev," je poudaril Šaron. Po navedbah tiskovnih agencij naj bi Šaron ministrom obljubil, da se umik zagotovo ne bo začel pred marcem prihodnje leto.
Glasovanje o predlaganem načrtu je potekalo celo popolne, prekinil pa ga je nepričakovan odhod treh ministrov iz Šaronove stranke Likud, ki se niso strinjali z nekaterimi podrobnostmi načrta. Finančni minister Netanjahu, zunanji minister Šalom in minister za izobraževanje Livnat, so kasneje sicer glasovali za načrt.
Glasovanje vlade je skušalo prestaviti celo vrhovno sodišče. Kabinet je pozvalo, naj glasovanje preloži za dva dni, da bi lahko odločilo glede odstavitve obeh ministrov Nacionalne zveze in preučilo številne pritožbe, ki jih je prejelo v zvezi s tem. Šaron prošnje sodišča ni upošteval.
Kot je znano, je Šaron v četrtek iz svoje ministrske ekipe odpustil tudi dva ministra, ki se nista strinjala z njegovimi načrti glede Gaze. Oditi sta morala oba ministra iz vrst skrajno desničarske Nacionalne unije, sicer manjše koalicijske stranke v Šaronovi vladi.
Palestinci se bojijo prevare
Palestinci v pričakovanju svoje države sicer podpirajo kakršno koli obliko izraelskega umika z zasedenih območij, kljub temu pa sumijo, da je Šaronov načrt samo krinka, s katero Izrael želi prikriti, da želi obdržati večji del Zahodnega brega, kjer sicer živi večina judovskih priseljencev, v zameno pa Palestincem prepustiti, majhno ubobožano Gazo. . Šaron je sicer že večkrat poudaril, da Izrael namerava obdržati del leta 1967 okupiranega Zahodnega brega, pri tem pa ima tudi podporo ZDA.
Načrt predvideva postopen umik, o vsaki stopnji pa bo vlada posebej razpravljala in glasovala. Ob umiku bodo Izraelci popolnoma uničili bivališča, medtem ko bodo neokrnjene pustili vse pripadajoče površine (sadovnjake, vrtove, nasade itd.) in jih predali v upravljanje mednarodnim agencijam. Katerim, še ni znano.
Izrael namerava tudi obdržati nadzor nad mejo med Gazo in Egiptom ter zračnim prostorom nad območjem Gaze, dokler ne bo prepričan, da prepustitev upravljanja v palestinske roke ne bo pomenilo ogrožanja njegove varnosti.
Izvrševanje načrta naj bi Izrael usklajeval z mednarodno skupnostjo, ne pa tudi s palestinskimi oblastmi. Nadaljeval pa bo tudi z gradnjo mejnega zidu na mejah s palestinskimi območji.
Pet dosmrtnih ječ za palestinskega aktivista
Sodišče v Tel Avivu je palestinskega aktivista in politika Marvana Bargutija, potem ko ga je 20. maja spoznalo za krivega umora v petih primerih, štirih Izraelcev in egiptovskega meniha, poskus umora in članstva v teroristični organizaciji, danes obsodilo na petkratno dosmrto ječo in 40 let zapora. Privrženci so Bargutija, ki so ga mnogi imeli za morebitnega naslednika palestinskega voditelja Jaserja Arafata, ob prihodu v sodno dvorano pozdravili z bučnim ploskanjem. Sam pa je ponovil, da ne priznava pristojnosti sodišča.
Kot je dejal v izjavi, ki jo je prebral pred izrekom obsodbe, so izraelska sodišča del izraelske okupacije. Po njegovih besedah so izraelski sodniki kot piloti letal, ki bombardirajo.
Bargutija so aretirali aprila 2002 v Ramali na Zahodnem bregu. Štiri mesece zatem, 14. avgusta 2002, so začeli proces proti njemu. Obtožnica ga je bremenila, da je financiral skrajne člane Fataha in odredil krvave napade na Izraelce. Izrael je Bargutija tudi obtožil, da ni bil le voditelj Fataha na Zahodnem bregu, temveč tudi vodja njegovega skrajnega krila, Brigad mučenikov Al Akse.
