Opozicija je tokrat prvič zbrala celo več glasov od poslancev koalicije premiera Ariela Šarona, kljub temu pa jim ni uspelo zbrati absolutne večine vseh poslancev v 120-članskem knesetu, da bi lahko odstavili premiera. Odločilni test za Šaronovo vlado bo sicer v sredo, ko bo kneset v prvem branju razpravljal o predlogu proračuna.
Šaron se ima za neizglasovanje nezaupnice pravzaprav zahvaliti zmernim pripadnikom opozicije, predvsem članom poslanske skupine Jahad. Po njihovem mnenju bi nezaupnica Šaronu pomenila zmago za tiste, ki nasprotujejo njegovemu načrtu o enostranskem umiku Izraela z območja Gaze in štirih judovskih naselbin na Zahodnem bregu. Šarona pa bi nato lahko zamenjal privrženec trše linije, kot je na primer finančni minister Benjamin Netanjahu, ki nato ne bi hotel uresničiti omenjenega načrta.
Dva dni pred odločanjem o proračunu za leto 2005 v izraelskem parlamentu je Šaronova vladna koalicija tik pred razpadom.
Največja koalicijska partnerka, stranka Šinui, je zagrozila z odhodom iz vlade. Razlog za to je podpis dogovora med Šaronovo stranko Likud in skrajno ortodoksno opozicijsko stranko o nakazilu 290 milijonov šeklov (dobrih 50 milijonov evrov) za neko strogo versko ustanovo. V zameno za to naj bi omenjena stranka podprla proračun.
Predsednik stranke Šinui Tommy Lapid je v nedeljo izjavil, da pričakuje nove volitve. Šaronu pa je očital, da si je podporo skrajne ortodoksne opozicijske stranke zagotovil s podkupovanjem. Šaron pa je ministrom iz vrst stranke Šinui zagrozil z razrešitvijo, če bodo v sredo glasovali proti proračunu.
Razpad Šaronove koalicije bi lahko pomenil razpis predčasnih volitev v Izraelu, kar pa bi lahko ogrozilo Šaronov enostranski načrt umika z Gaze, predvsem časovni načrt za njegovo izvedbo. Po Šaronovih načrtih naj bi se namreč Izrael iz omenjenih naselbin umaknil že prihodnje leto, kar pa bi predčasne volitve in nato morebiten Šaronov poraz lahko odložilo za nedoločen čas.
Šaron sicer upa, da do tega ne bo prišlo. Prav tako ne načrtuje, da bi bilo potrebno med evakuacijo judovskih naselbin pripraviti še volitve. Zato naj bi se že pripravljal, da si v primeru odhoda stranke Šinuj v opozicijo podporo poišče v vrstah laburistov in med skrajnimi verskimi strankami. O tem je danes poročal tudi izraelski časnik Haaretz, ki se je skliceval na Šaronove zaupnike. Tovrsten korak naj bi podpirala tudi večina znotraj stranke Likud.
Varnostni zid po drugi trasi
Izraelska vojska je spremenila gradbene načrte za sporni varnostni zid na palestinskem ozemlju.Po novem bo na nekem odseku v skladu z načrti zid zgrajen manj globoko v notranjost Zahodnega brega. Izraelski obrambni minister Šaul Mofaz je že privolil v spremenjeno traso varnostnega zidu. Ta naj bi se poslej namesto na 90.000 hektarjev raztezal na 40.000 hektarjih površine.
Varnostni zid otežuje življenje Palestincev
Vrhovno sodišče je konec junija razsodilo, da varnostni zid otežuje življenje Palestincev in omejujejo njihovo pravico do svobode gibanja, zato je sprejelo odločitev, da je potrebno severozahodno od Jeruzalemu določiti drugo traso, tudi če bi to pomenilo manj varnosti za Izrael.
Izraelska vojska je ubila dva palestinska skrajneža, ki sta napadla izraelsko vojaško postojanko v Gazi.
Abas zahteva cenzuro
Palestinski voditelj Mahmud Abas je državnim medijem prepovedal oddajanje materiala, ki bi jih Izrael lahko razumel kot napad. To prepoved naj bi zahteval izraelski premier Ariel Šaron.
Radwan Abu Ayyash, direktor Palestinske medijske združbe, je razložil, da je Abas to zahtevo izrazil prejšnji teden. "Dejal je, da je treba material pred objavo pregledati in cenzurirati. S pregledovanjem našega programa smo že začeli, a do sedaj nismo naleteli na proti-izraelske prispevke," je dejal Ayyash.
Palestinski mediji so v preteklosti neprekinjeno objavljali narodne pesmi, pogrebe ubitih Palestincev, ki so jih naslavljali z mučeniki, in porušene palestinske domove. Šaron je dejal, da bi Palestina s cenzuro medijev pokazala pripravljenost na mirovna pogajanja.
