Marvan Barguti ne bo kandidiral na palestinskih predsedniških volitvah, je poročala arabska televizijska mreža Al Džazira. "Brat Marvan se je odločil, da ne bo kandidiral na predsedniških volitvah," je izjavil Bargutijev predstavnik za stike z javnostjo, Ahmed Gneim.
Barguti v Izraelu prestaja večkratno dosmrtno zaporno kazen, na volitvah pa je nameraval kandidirati kot neodvisni kandidat. Ker med Palestinci uživa veliko podpore, se je Fatah bal, da bo kandidatu Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) Mahmudu Abasu odtegnil glasove, zato se je Barguti soočal s številnimi grožnjami.
V predoru, ki so ga palestinski skrajneži izkopali na meji z Egiptom, sta odjeknili dve močni eksploziji.
Podatki o žrtvah se zaenkrat sicer še razlikujejo, vendar pa naj bi življenje izgubili najmanj štirje izraelski vojaki in dva palestinska skrajneža, še več ljudi pa naj bi bilo ranjenih, od tega naj bi bili vsaj trije izraelski vojaki v kritičnem stanju.
Potem ko je odjeknila prva eksplozija, je prišlo do streljanja med izraelskimi varnostnimi silami in palestinskimi skrajneži. Prvi eksploziji je le eno uro zatem sledila še druga.
Odgovornost za napad naj bi že prevzeli pripadniki Hamasovega krila imenovanega "Fatahovi jastrebi", ki naj bi sporočili, da so v predoru pod izraelsko kontrolno točko detonirali 1.500 kilogramsko bombo. Kot so sporočili skrajneži, je bil napad maščevanje za 'usmrtitev' palestinskega voditelja Jaserja Arafata, ki je umrl 11. novembra v vojaški bolnišnici v Franciji. Nekateri Palestinci namreč trdijo, da so Arafata zastrupili Izraelci.
Streljanje na palestinske šolarčke
Palestinski in bolnišnični viri so sporočili, da so izraelski vojak ranili najmanj šest osemletnih otrok, ki so bili v času streljanja v šoli v Gazi. Ranjene šolarje so po incidentu nemudoma odpeljali v bližnjo bolnišnico.
Izrael bo izpustil več deset Palestinskih zapornikov
Izraelska vlada namerava še pred palestinskimi predsedniškimi volitvami, napovedanimi za 9. januar prihodnje leto, izpustiti do 200 palestinskih zapornikov. V ta namen je vladni kabinet na seji v Jeruzalemu sprejel sklep o oblikovanju posebnega ministrskega odbora, ki ga bo vodil izraelski premier Ariel Šaron in ki bo na podlagi poročil sodnih organov preučil, kateri zaporniki izpolnjujejo pogoje za izpustitev.
Izpustitev zapornikov predstavlja ukrep gradnje zaupanja in naj bi povečala podporo novemu palestinskemu vodstvu z voditeljem Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) Mahmudom Abasom na čelu. Je pa tudi del dogovora o izmenjavi zapornikov med Šaronom in egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, sklenjenega pred tednom dni.
Egipt je namreč Izraelu izročil Izraelca Asama Asama, ki ga je Egipt zaradi vohunjenja za Izrael obsodil na 15-letno zaporno kazen, v zaporu pa je doslej preživel že osem let.
Palestinski predstavniki so odločitev Šaronove vlade medtem že kritizirali, saj menijo, da bi se moral Izrael glede izpustitve zapornikov dogovarjati z njimi. "Ponavadi takšne enostranske izpustitve niso bile zadovoljive," je dejal palestinski minister Sajeb Erekat, pristojen za pogajanja z Izraelom.
Laburisti in Likud so začeli koalicijska pogajanja
Izraelski opozicijski laburisti in vladajoča stranka Likud izraelskega premiera Šarona so medtem začeli s pogovori o oblikovanju nove vladne koalicije. Delegaciji obeh strank sta se sestali neposredno potem, ko so laburisti sprejeli odločitev, da vstopijo v koalicijska pogajanja.
Visoki predstavniki laburistov in Šaronovi zaupniki si prizadevajo, da bi bili pogovori čim krajši.
