Sarkozy za Evropo

"Vse svoje življenje sem Evropejec. Globoko in iskreno verjamem v proces evropskega združevanja in nocoj se Francija vrača v Evropo," je v govoru strankarskim podpornikom in najbolj zagretim volilcem takoj po objavi izidov vzporednih volitev v nedeljo dejal Sarkozy.

Obenem je evropske partnerje pozval, naj uslišijo glas tistih, ki v negotovosti globalizacije iščejo varnost. "Pozivam evropske partnerje, naj ne ostajajo gluhi za jezo tistih, ki v EU namesto nekoga, ki jih varuje, vidijo trojanskega konja za vse grožnje, ki jih prinašajo hitre spremembe sveta," je poudaril Sarkozy.

'Skupaj bomo pisali zgodovino'

Francoski volivci so se v nedeljo odločili in za naslednika Jacquesa Chiraca, ki po 12 letih zapušča predsedniški položaj, izbrali Nicolasa Sarkozyja. Za kandidata vladajoče desne Unije za ljudsko gibanje (UMP) je po danes objavljenih uradnih izidih volilo 53,06 odstotka volivcev, medtem ko je socialistko Segolene Royal podprlo od 46,94 odstotka volivcev. Rezultati ministrstva za notranje zadeve vključujejo tudi glasove Francozov, ki so glasovali v tujini.

Izide volitev naj bi uradno razglasili v četrtek, Sarkozy pa se bo v Elizejsko palačo preselil, ko se dosedanjemu predsedniku Chiracu 16. maja uradno izteče mandat. Glasovnice je oddalo 84 odstotkov volilnih upravičencev, kar je največ od leta 1988 in kar kaže tudi na visoko zanimanje mladih Francozov o tem, kdo bo vodil njihovo državo.

Sarkozy je v nagovoru privržencem na sedežu UMP v Parizu razglasil zmago in napovedal, da je sedaj čas, da vrne Franciji, kar mu je dala. "Skupaj bomo napisali novo stran zgodovine. Ta stran, sem prepričan, bo veličastna in lepa," je poudaril. Prebivalci Francije so izbrali spremembo, je dodal Sarkozy, ki je že med predvolilno kampanjo zatrjeval, da želi biti predsednik vseh Francozov.

Royalova priznala poraz

Royalova, ki ji tako ni uspelo uresničiti zgodovinske želje postati prva predsednica Francije, je priznala poraz in napovedala, da bo nadaljevala začeto delo. Volivci so povedali svoje, je dejala in ob tem novemu predsedniku Francije, ki ga poimensko ni imenovala, zaželela vse dobro. "Upam, da bo naslednji predsednik republike izpolnil svojo misijo v službi vseh francoskih prebivalcev," je povedala.

Goreli avtomobili, ranjeni policisti

Po zaprtju volišč in razglasitvi rezultatov se je v številnih večjih francoskih mestih in predmestjih na ulice podalo več ljudi. Zaradi množičnih demonstracij so morali posredovati policisti, ki so poskušali s solzivcem razgnati protestnike, ki so policijo obmetavali s kamenjem in s steklenicami. Nemirna noč je zahtevala več ranjenih.

Na pariškem trgu Place de la Bastille se je zbralo okoli 5000 privržencev poražene socialistke Royalove, okoli 300 pa jih je po razglasitvi rezultatov začelo s steklenicami in kamenjem napadati tamkajšnjo policijo. O nemirih poročajo tudi iz mest Marseille, Lille, Bordeaux in Lyon. Več avtomobilov je zagorelo, v incidentih pa je bilo ranjenih več policistov.

Čestitke iz vseh koncev

52-letni sin madžarskega priseljenca je po zaprtju volišč prejel prve čestitke. Po telefonu ga je poklical dosedanji predsednik Chirac in mu zaželel uspešno delo. Ameriški predsednik George Bush je ob čestitkah izrazil željo, da bodo ZDA in Francija nadaljevale trdno zavezništvo. Čestital mu je tudi britanski premier Tony Blair. Nemška kanclerka Angela Merkel je izrazila prepričanje, da se bo s Sarkozyjem francosko-nemško prijateljstvo nadaljevalo. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa meni, da bo Sarkozy pomagal rešiti institucionalno krizo EU.

Italijanski premier Romano Prodi je izpostavil, da se odnos med Francijo in Italijo ne začenja danes, saj državi že stoletja povezuje skupna usoda. Predsednik španske vlade Jose Luis Rodriquez Zapatero je Sarkozyju prav tako izrekel "najbolj iskrene čestitke" ob zmagi. Čestitkam se je pridružil egiptovski predsednik Hosni Mubarak. Sarkozyjevo zmago je pozdravil tudi slovenski premier Janez Janša.

Janša pričakuje, da bo zmaga konservativnega kandidata olajšala iskanje izhoda iz institucionalne krize Evropske unije. Sarkozyjeva stališča v volilni kampanji so ponujala boljši izhod iz te krize kot stališča njegove protikandidatke, ki je zagovarjala ponovno referendumsko odločanje o tem vprašanju, je danes dejal Janša.

Med čestitkami, ki jih je danes sprejemal novoizvoljeni francoski predsednik Nicolas Sarkozy, so bile tudi čestitke Palestincev, libanonskih predstavnikov in afganistanskega predsednika Hamida Karzaja.

"Francija je najboljša prijateljica Afganistana in je pomembno prispevala k varnostnim in obnovitvenim prizadevanjem v Afganstanu," je še dejal Karzaj. Palestinski predsednik Mahmud Abas je izrazil upanje, da se bo tudi po volitvah nadaljevala tradicionalna podpora Francije palestinskemu vprašanju, da si bo Sarkozy prizadeval za umik blokade palestinskih ozemelj in da bo podprl bližnjevzhodni mirovni proces.

Kaj čaka novega predsednika?

Sarkozy se bo moral spopasti z nekaterimi resnimi težavami, ki pestijo Francijo. Stopnja brezposelnosti presega osem odstotkov, gospodarska rast pa zadnjih pet let stagnira pri približno 1,5-odstotni letni rasti. Posebno pozornost bo moral nameniti tudi nezadovoljnim priseljencem nižjega sloja, na kar so opozorili neredi leta 2005 v pariških predmestjih in drugod po državi.

Sarkozy, ki je 35-urni delovnik označil za absurdnega in želi z njegovo spremembo Francoze vzpodbuditi, da bi delali več, je med drugim obljubil nižje davke. Zagovarjal je nove ukrepe na področju zaposlovanja, kot so fleksibilnost trga delovne sile, nadzor nad priseljevanjem in povratek k francoskim vrednotam. Ob tem je veliko odzivov sprožil njegov predlog o oblikovanju ministrstva za priseljevanje in narodno identiteto.

Nihče si ne bo podredil ECB

Nemški finančni minister Peer Steinbrueck je danes v Bruslju pred srečanjem s kolegi območja evra na vprašanja glede vpliva izidov francoskih volitev na neodvisnost Evropske centralne banke (ECB) odgovoril, da nova francoska vlada neodvisnosti ECB "ne bo postavljala pod vprašaj".

V času francoske volilne kampanje se je namreč večkrat omenjala vloga ECB pri določanju obrestnih mer. Ključna naloga ECB je namreč ohranjanje stabilnosti cen v območju evra, katerega članica je tudi Slovenija, ne pa tudi gospodarska rast. Zmagovalec nedeljskih volitev v Franciji Nicolas Sarkozy je napovedoval, da bo v prihodnosti postavljal vprašanja v zvezi z denarno politiko ECB, saj je prepričan, da visoke obrestne mere v območju evra ogrožajo gospodarsko rast in povečujejo vrednost evra v primerjavi z dolarjem. Steinbrueck je sicer prepričan, da si ECB ni mogoče kar podrediti.

Britanski Daily Telegraph: Po vseh merilih je to zmagovalen dosežek: Nicolas Sarkozy je na predsedniških volitvah zmagal z udobno prednostjo ob nenavadno visoki volilni udeležbi. Sedaj ima nedvomno mandat za radikalne spremembe. Sarkozy pa ni edini, ki je zmagal s pomočjo napovedanih reform. Navada je, da kandidati obljubljajo spremembe. Nazadnje je to storil Jacques Chirac, ki je potem dvanajst let predsedoval med mirovanjem in korupcijo. Sarkozy je medtem šel v podrobnosti. Njegov program obljublja povsem specifične ukrepe, s katerimi naj bi Francijo zbudil iz otopelosti: privatizacija, konec zaposlovanja v javnem sektorju, zmanjšanje davkov in konec 35-urnega delavnika.

Züriški Tages-Anzeiger: Nicolas Sarkozy bi rad spremenil francoski trg delovne sile na način, ki pomeni slovo od francoskega socialnega modela. Njegov projekt, ki se je začel leta 2002, je že tako dozorel, da bi Francija in njeni partnerji lahko upali na konec ohromitve. Če bodo Francozi ponovno pridobili zaupanje in izboljšali slabo rast, bo tudi upanje, da bo prišlo do razrahljanja nacionalnega krča, ki se je večkrat, tudi zaradi Sarkozyja, pokazal med predvolilnim bojem.

Pariška La Tribune: Francozi so se z vsem znanjem o stvari odločili za Nicolasa Sarkozyja in tako spremenili Francijo v osnovi. Sarkozyjev družbeni projekt se radikalno razlikuje od ostalih. Velja skoraj postaviti pod vprašaj dediščino maja 1986 - izziv za Francijo, ki je naivno odvisna od pretekle slave. To je projekt preloma. In za ta prelom so se volivci v nedeljo jasno odločili. Sedaj mora biti ta tudi udejanjen. Sarkozyju so volivci pustili proste roke, sedaj mora hitro in krepko ukrepati.

Italijanska La Repubblica: Francija je v nedeljo zvečer vstopila v obdobje Sarkozyja. Z nedvoumno večino je desnosredinski kandidat postal šesti predsednik pete francoske republike. Za Francoze pomeni to konec obdobja Mitterand - Chirac, ki je trajalo več kot četrt stoletja in ki je medtem s pomočjo utrujenih in preživelih protagonistov dobilo siv videz. Sedaj je na oblast prišla nova generacija, ki jo pooseblja Nicolas Sarkozy in ki se je osvobodila starega vzorca.

Der Standard: Sedaj je vprašanje, kako je Sarkozy voljan in v položaju, da izpolni obljubo o "rešitvi moralne krize v Franciji". Dela je dovolj, od reševanja velike zadolžitve države, pomanjkljive integracije mladih na trg delovne sile do nerešenih problemov predmestij. Da bi vse to izpeljal, bi se moral Sarkozy najprej dejansko preobraziti v tistega predsednika vseh Francozov, kot dejansko hoče biti. Zato potrebuje integrativen politični stil, ki ga je doslej negoval. Predvsem s svojimi obljubami o varnosti in čistkah je Sarkozy zavzel desno pozicijo. Pot od tu do državnika, ki se mu zaupa, da bo državo spravil iz krize, je še zelo daleč.

Rzeczpospolita: Čeprav je Nicolas Sarkozy zmagal le zaradi pomanjkanja boljših kandidatov, je njegova zmaga upravičena. Večina volivcev se strinja z njegovim programom, s katerim naj bi obudil državo. Francozi niso hoteli, da Segolene Royal materinsko skrbi zanjo. Sarkozy se ni odpovedal nacionalni ali ideološki identiteti. Utrdil je desnico in razširil njen okvir. Royalova je zašla z leve strani proti desnici, taktična sprememba pa je razumljiva. Toda Royalova je storila hude napake. Njen strah pred porazom je razumljiv, ni pa sprejemljiv način, na katerega je ta strah izrazila. Pritisk z eksplozijo v predmestnih četrtih, kjer živijo priseljenci, v primeru zmage nasprotnika je bil škandal.