'V idealnem svetu bi teoretično morali storiti več'

Rojeva se nova Evropa, v kateri bodo nosilne besede konvergenca gospodarstev, proračunskih in fiskalnih pravil, je v pogovoru za časnik Le Monde poudaril francoski predsednik Nicolas Sarkozy.

Na vprašanje, ali so evropski voditelji s svojimi sklepi odpravili nevarnost eksplozije EU in območja evra, je Sarkozy odgovoril, da bi želel reči, da je nevarnost povsem mimo, a se bo raje vzdržal takih izjav.

Kot je zatrdil po dogovoru evropskih voditeljev o fiskalnem paktu za večjo proračunsko disciplino in gospodarsko integracijo v območju evra, so voditelji storili vse, kar so lahko.

"V idealnem svetu bi teoretično morali storiti več, a značilnost državnika je, da deluje v okvirih realnosti. Ob upoštevanju tega pomeni vrh odločilno etapo v smeri evropske integracija in s tega naslova ustvarja pogoje za izhod iz krize," je francoski predsednik pojasnil v pogovoru, ki bo objavljen v torkovi izdaji osrednjega francoskega časnika.

Dogovor vrha EU na razsežnost sistemske krize evrskega območja po Sarkozyjevih pojasnilih odgovarja predvsem z vzpostavitvijo resničnega gospodarskega upravljanja. "Če se gospodarstva območja evra ne bodo bolj približala drugo drugemu, ne bodo mogla ohraniti skupne valute," je bil jasen.

Kot pravi, je napredek predvsem to, da bo odgovornost za gospodarsko upravljanje po novem pri voditeljih, torej na najvišji ravni. To po njegovem prepričanju nedvomno pomeni demokratični napredek, saj so doslej za stabilnost evra skrbeli Evropska centralna banka (ECB), Evropska komisija in neučinkovit postopek izvajanja pakta o stabilnosti in rasti.

Sarkozy zanika, da gre pri dogovoru za izgubo suverenosti nacionalnih držav. "Gre za delitev suverenosti s strani demokratično izvoljenih vlad. Suverenost in neodvisnost bomo okrepili s tem, da jo bomo uresničevali skupaj s partnerji in zavezniki. Nobene nove pristojnosti nismo prenesli na nadnacionalno raven," je dejal.

Kot napoveduje francoski predsednik, bo meddržavni sporazum o fiskalnem paktu, za katerega so se evropski voditelji na koncu odločili zaradi nesprejemljivih zahtev Velike Britanije pri spreminjanju lizbonske pogodbe, dorečen v 15 dneh, sprejeli pa naj bi ga do marca.

Cameron za zaščito nacionalnih interesov

Velika Britanija je še naprej lahko polna in vplivna članica EU, a ob tem ne vstopa v dogovore, kjer njeni nacionalni interesi niso zaščiteni, je v nastopu pred poslanci poudaril britanski premier David Cameron. Opozicijski poslanci so ga obtožili, da je njegov izplen v Bruslju največji poraz Britanije v generaciji.

Cameron je poslancem zagotovil, da se je na zasedanju voditeljev držav in vlad EU o spremembah pogodbe EU, ki bi omogočile pravno formalizacijo okrepljene fiskalne in gospodarske integracije v območju evra, pogajal v dobri veri.

Kot je dejal, si je želel, da se dogovor o fiskalnem paktu doseže v okviru lizbonske pogodbe, torej na ravni sedemindvajseterice, a Britaniji ni uspel zagotoviti ustreznih varovalk na področju finančne zakonodaje, za katere je večkrat poudaril, da so bile "skromne, racionalne in relevantne".

Cameron je zanikal trditve, da si je želel izboriti posebno obravnavo za londonsko finančno središče City. Za britanski finančni sektor, ki je po njegovih besedah precej širši pojem od samega Cityja, je želel zagotoviti pravično zakonodajo in enakopravno obravnavo znotraj EU.

Britanski premier je spomnil na še en morebitni pogajalski argument Velike Britanije. Kot pravi, članice v okviru sporazuma zunaj arhitekture EU ne morejo uporabljati ustanov Unije brez soglasja vseh članic.

Cameronovo ravnanje na vrhu EU je sprožilo tudi napetosti v koaliciji konservativcev in liberalnih demokratov, na kar je opozorila tudi današnja odsotnost njegovega namestnika in vodje liberalnih demokratov Nicka Clegga v razpravi. Clegg je v nedeljo kritiziral Camerona, da je bilo njegovo delovanje v Bruslju slabo za Britanijo.