'Brez soglasja med Nemčijo in Francijo napredka ne bo'

Francoski minister za finance Francois Baroin je za France Info radio dejal, da pričakuje, da se bodo voditelji držav v območju evra v četrtek uspeli dogovoriti za skupno rešitev glede dolžniške krize. Francija sicer nasprotuje, da bi razglasili bankrot Grčije, in pričakuje, da bo dal vrh evroskupine močno sporočilo, ki bi Grkom olajšalo odplačevanje dolga in najem novih posojil. Na vrhu evroskupine naj bi se dogovorili tudi o pogojih, pod katerimi bi Grčiji lahko odobrili nov paket pomoči.

Baroin je še izrazil pričakovanje, da bodo v četrtek naredili ključni korak proti rešitvi grškega problema, pri tem pa je ponovil, da francoska vlada nasprotuje bankrotu, ki ga predvsem zasebni sektor vedno bolj vidi kot neizbežnega. Strogo pa bankrotu nasprotuje tudi Evropska centralna banka.

Nemčija manj optimistična glede soglasja v evroskupini

Nemška kanclerka Angela Merkel je še v torek menila, da od četrtkovega srečanja v Bruslju ne gre pričakovati hitre in popolne rešitve (grške) krize, ob današnjem srečanju s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem v Berlinu pa je bila bolj optimistična.

"Nemčija in Francija ... se morata strinjati glede reševalnega paketa za Grčijo. Če soglasja ne bosta našli, potem napredka v Evropi ne bo mogoče doseči. Obe strani sicer verjameta, da lahko do dogovora pride že danes," je stališča obeh državnikov ob začetku sestanka predstavil uradni govorec prve dame Nemčije Steffen Seibert.

Po njegovih besedah je območje evra glede na dolžniško krizo, s katero se spopada, pred najhujšim testom doslej, zadeva pa vseh 17 držav z evropsko valuto. Kljub temu da sta Nemčija in Francija največji gospodarstvi v območju evra, se tako Merklova in Sarkozy o stanju ves čas pogovarjata tudi z drugimi evropskimi voditelji in s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyem, je izpostavil Seibert.

In če so bili v Berlinu ubrani mirni toni, Sarkozy pred odhodom na srečanje z Merklovo ni bil tako spravno razpoložen. Nemčijo je v zvezi z reševanjem vprašanja Grčije obtožil "kriminalne sebičnosti", poroča francoski tednik Le Canard Enchaine.

"Grki delajo vse, kar je v njihovi moči. Mi tudi. Edini, ki ne kažejo nobene solidarnosti, so Nemci. Nemška sebičnost je kriminalna," je poudaril Sarkozy.

Današnjega srečanja Merklove in Sarkozyja v Berlinu naj bi se po neuradnih podatkih sicer udeležil tudi prvi mož Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet.

Ko gre za novo posojilo Grčiji, sta Nemčija in Francija že ves čas na nasprotnih bregovih. Medtem ko se namreč Merklova zavzema za sodelovanje zasebnega sektorja (zasebnih bank), ne zgolj davkoplačevalcev, Sarkozy ves čas poudarja, da mora biti takšno sodelovanje prostovoljno.

Po poročanju Reutersa naj bi bili na mizi sicer trije predlogi glede rešitve Grčije, vsaj dva od teh pa naj bi vsebovala neke vrste bankrot.

Premier Borut Pahor je dejal, da je zadovoljen, da četrtkovo izredno zasedanje voditeljev držav območja evra kljub nekaterim oklevanjem in zapletom bo. Po seji vlade je dejal, da je evro za Slovenijo bistvenega pomena, saj bi povratek k lastni valuti pomenil bistveno manjšo ekonomsko varnost in konkurenčnost države. Pahor se zato pridružuje tistim, ki želijo storiti vse, da skupna evropska valuta obstane. Pomoč Grčiji je v tej luči neizogibna, a jo je treba po Pahorjevih besedah postaviti "v okvir nekaterih pogojev".

Govorec grške vlade Ilias Mossialos je medtem danes v Atenah poudaril, da bo izredni vrh evropskupine v četrtek "določil prihodnost Grčije in Evrope". Atene so prvi reševalni paket, vreden 110 milijard evrov, prejele maja lani, zdaj pa potrebujejo novo posojilo, prav tako visoko okoli 100 milijard evrov.

Irski premier Enda Kenny je medtem v parlamentu dejal, da mora vrh začeti sprejemati odločitve, ki bodo obnovile zaupanje vlagateljev.

Podobno meni poljski premier Donald Tusk, ki je pozval države z evrom, da sprejmejo hitre in jasne odločitve, ki bodo pomagale celotnemu območju evra in ne samo Grčiji.