"Prijetje Karadžića je naloga oblasti bosanskih Srbov, ne mirovnih sil SFOR. Torej so oblasti Republike srbske po mednarodnih zakonih padle na izpitu, zato je pošteno, da začnemo razmišljati o sankcijah," je v pogovoru za sarajevski časnik Dnevni Avaz dejal Ashdown, ni pa povedal, kakšne ukrepe bi lahko sprejeli, ob tem pa pojasnil, da "sovražniku ne smejo povedati, kaj nameravajo storiti".
Kljub temu je Ashdown dal vedeti, da bo mednarodna skupnost skušala uničiti mrežo, ki podpira in ščiti Karadžića. Vzporedno s političnimi pritiski in onemogočanjem financiranja bodo nadaljevali tudi poskuse prijetja Karadžića, čeprav, kot opozarja diplomat, to ne bo lahka naloga.
Omenil je še, da carinske in davčne prevare, ki v BiH letno znašajo več sto milijonov evrov, vsaj delno služijo kot vir financiranja Karadžićeve zaščite. "S prekinitvijo verig kriminalcev in oviranjem dejavnosti, ki omogočajo njihovo delo, bomo hitreje ujeli Karadžića," je prepričan visoki predstavnik za BiH.
Predstavnik mirovnih sil SFOR pa je v Sarajevu navedel, da so število pripadnikov SFOR zmanjšali iz 17.000 na 12.000. Manjše mirovne enote pa so po navedbah neimenovanega predstavnika še vedno učinkovite in močne.
Na Karadžića in Mladića čaka tudi Carla del Ponte
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte pa je v pogovoru za švicarski časnik Tages Anzeiger dejala, da sodišče ne more zapreti vrat, dokler ne bosta v Haag prišla Radovan Karadžić in nekdanji vojaški vodja bosanskih Srbov Ratko Mladić. Poudarila je, da bi morala mednarodna skupnost močno pritisniti na beograjske oblasti, da bi končno lahko aretirali več kot deset obtožencev haaškega sodišča. "Karadžić in Mladić sta trn v moji peti," je še dodala. Povedala je še, da so "Mladićevi naslovi znani", in dodala, da je pred dnevi izvedela, kje je bil za božič. Pojasnila je še, da ve tudi, da se Mladić zdravi v vojaški bolnišnici v Beogradu.
Začetek procesov pred sodišči BiH leta 2004
Posebni oddelek za vojne zločine pri sodišču BiH bi lahko začel delovati v začetku leta 2004. Njegovo delo bo temeljilo na domačih sodnikih in tožilcih, ki jim bodo pri delu pomagali tuji pravni strokovnjaki, so napovedali visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Paddy Ashdown, predsednik Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Claude Jorda in glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte.
Kot je dejal Jorda, posebni oddelek za vojne zločine v okviru sodišča BiH predstavlja dobro rešitev tako za končanje dela haaškega sodišča kot tudi za utrditev pravne suverenosti BiH. Ta posebni oddelek ne bo predstavljal "mini Haaga", temveč samostojno domačo institucijo, kot je to predvideno z odločitvijo Varnostnega sveta ZN iz julija 2002. Sedež tega posebnega oddelka za vojne zločine bo najbrž v Sarajevu.
Po besedah Del Pontejeve je potrebno najprej ugotoviti, kolikšno število preiskav in sodnih procesov bi vodili bosanski pravosodni organi. Po njenih ocenah bo to število vsekakor večje od števila preiskav in procesov, s katerimi se trenutno ukvarja haaško sodišče. V vsakem primeru pa bo urad haaškega tožilstva v prihodnjem obdobju vložil obtožnice samo proti tistim osebam, ki jim bo potrebno soditi pred sodiščem v Haagu.
