Sanaderju naj bi bili šteti dnevi na prostosti

Vzdušje v Zagrebu je trenutno vse bolj vroče. Vse bolj se širijo govorice, da bodo v prihodnjih dneh prijeli prejšnjega premierja Iva Sanaderja, v svojem članku piše ugledna revija The Economist. Ta se hkrati spominja prijetja nekdanjega blagajnika Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) Mladena Barišića, ki ji je Sanader pred sestopom s premierskega položaja tudi predsedoval.

Barišić je bil prijet v septembru, Economist pa hkrati navede naslovnice hrvaških medijev ob njegovem prijetju, na katerih je pisalo, da naj bi preiskovalcem izdal vse skrivnosti kriminalnih poti v vladajoči stranki. Dodajajo, da naj bi Barišić povedal, kako je Sanaderju nosil vreče gotovine, ki naj bi jih pridobili preko različnih črnih fondov v državnih podjetjih. Sanader te obtožbe odločno zavrača, piše Economist.

Sanader je zaradi domnevno "političnega pregona proti njemu" pisal celo predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu, kar pa mu najverjetneje ne bo pomagalo. Bruselj je namreč kar štiri leta od Zagreba zahteval, da zatre kriminal in korupcijo.

Hrbet mu je obrnila tudi stranka

Z mesta premierja je Sanader odstopil lani, pri tem pa konkretnih razlogov ni podajal. Za svojo naslednico je predlagal Jadranko Kosor, ki je tudi bila imenovana za novo premierko. Ker njena vloga v državi v tistem trenutku ni bila tako velika, je verjetno menil, da bo lahko državo še naprej vodil iz njene sence. A to se ni zgodilo, njegov umik iz politike pa se je po pisanju tednika izkazal za veliko napako. Ko je namreč Kosorjeva prevzela tudi predsedovanje stranki HDZ, so ga iz nje izločili.

Nato je nekaj časa živel v ZDA, špekuliralo se je celo, da se je skrival zaradi protikorupcijskih preiskav, a se je nato pred kratkim vrnil v Zagreb in celo zasedel svoj poslanski stol v saboru.

Hrvaški boj proti korupciji je glede na zadnje faze približevanja Evropski uniji zahteval tudi nekaj skalpov sicer v javnosti znanih ljudi. Hrvaška si namreč obeta, da bo že sredi prihodnjega leta končala pristopna pogajanja, v drugi polovici pa naj bi že izpeljala referendum o vstopu v EU.

Z državo nezadovoljni tudi državljani

Economist še dodaja, da je hrvaški narod demoraliziran, ob tem pa se sklicuje na porazne številke Gallupove javnomnenjske raziskave. Ta je namreč pokazala, da 70 odstotkov Hrvatov ne odobrava potez političnih voditeljev, kar 89 odstotkov pa jih meni, da v državi vlada korupcija. Hkrati revija navaja tudi podatek, da bi le 38 odstotkov hrvaških državljanov podprlo vstop v Evropsko unijo, 43 pa bi jih glasovalo proti.

Omenjajo tudi katastrofalno stanje hrvaškega gospodarstva. Po podatkih Economista je lani BDP padel za kar šest odstotkov, letos naj bi se znižal še za dva, rast (le 1,5-odstotna) pa je načrtovana šele za prihodnje leto. V reviji se sprašujejo tudi, zakaj je tako tiho opozicija na čelu s socialdemokrati. Avtorji članka menijo, da hrvaški opoziciji ni v interesu prevzem oblasti, temveč se nadejajo, da bo v državo prišel Mednarodni denarni sklad (IMF) in naredil red v javnem sektorju ter ustavil nerealne javnofinančne izdatke.