"Hrvaška je resna država, ki spoštuje sporazume. Prejšnja vlada je podpisala nasledstveni sporazum, a ga ni poslala v ratifikacijo v sabor. Ne glede na to, ali smo s sporazumom zadovoljni ali ne, dejstvo je, da ga je bivši zunanji minister Tonino Picula podpisal in da so ga vse naslednice nekdanje SFRJ ratificirale," je dejal hrvaški premier Ivo Sanader v sredo zvečer na seji hrvaške vlade, na kateri je ta soglasno sprejela predlog zakona o ratifikaciji nasledstvenega sporazuma in ga poslala v sabor.
Hrvaški premier je ob tem še menil, da Hrvaška z ratifikacijo sporazuma ne bo dobila samo premoženja, ampak bo to dejanje imelo tudi "druge dolgoročne posledice, saj bo s tem poslala tudi politično sporočilo, da je bivša skupna država stvar zgodovine".
Okvirni sporazum o nasledstvu nekdanje SFRJ so vse naslednice podpisale 29. junija 2001 na Dunaju, Hrvaška pa ga kot edina od peterice naslednic doslej še ni ratificirala. Predlog zakona o ratifikaciji nasledstvenega sporazuma naj bi bil sicer po pričakovanjih uvrščen na zasedanje hrvaškega parlamenta prihodnji teden. Vlada je saboru predlagala, naj ga obravnava po nujnem postopku.
Zunanji minister Miomir Žužul je na seji vlade spomnil, da nasledstveni sporazum ne more stopiti v veljavo, dokler ga ne bodo ratificirale vse naslednice. Ob tem je dodal, da sporazuma ni več moč izboljševati, saj ni nikakršne možnosti za obnovitev pogajanj. Z zavlačevanjem ratifikacije pa si Hrvaška povzroča tako politično kot gmotno škodo, je še dejal.
Hrvaška je zavlačevala zaradi odnosa ZRJ
"Prejšnja hrvaška vlada je ustavila ratifikacijo, ker se je takratna ZRJ na sklepnih pogajanjih na Dunaju izneverila ostalim naslednicam in mednarodni skupnosti," pa je na seji vlade pojasnil vodja vladnega urada za nasledstvo Božo Marendić. Dodal je, da je bilo že na pogajanjih jasno, da je dokument treba sprejeti, pa čeprav ob težkih kompromisih, in da so ga pripravljali v "dobri veri, da bo prispeval k stabilizaciji regije in boljšim odnosom med novonastalimi državami na območju nekdanje SFRJ. Ko smo ugotovili, da smo prevarani in da ni denarja, ki je bil naveden v sporazumu, smo predlagali prekinitev procesa ratifikacije," je dejal Marendić in pojasnil, da so s tem želeli zaščititi hrvaške interese.
"Čeprav so od podpisa minila že tri leta, pa ne bi smeli sklepati, da je ta čas izgubljen in da smo se napačno odločili," je dodal. Marendić je še poudaril, da se bo po hrvaški ratifikaciji nasledstvenega sporazuma nasledstveni proces pospešil in da bo "zadeva v osnovi končana relativno hitro, le glede arhivov in kulturnih dobrin ne". Povedal je še, da je 35 odstotkov skupnega premoženja nekdanje jugoslovanske vojske ostalo na ozemlju in pod nadzorom Hrvaške, po njegovih besedah pa premoženje nekdanje jugoslovanske vojske predstavlja 80 odstotkov celotnega skupnega premoženja nekdanje skupne države.
