Sanader: Sestavili bomo vlado

Po še vedno neuradnih rezultatih državne volilne komisije ima v šesti sestavi hrvaškega sabora večino mest, 66, Hrvaška demokratska skupnost (HDZ), malo za njo pa je Socialdemokratska stranka (SDP) s 56 mesti.

SDP sledi koalicija Hrvaške kmečke stranke (HSS) in Hrvaške socialno-liberalne stranke (HSLS) z sedmimi sedeži v saboru, na četrtem mestu je Hrvaška narodna stranka (HNS) s šestimi sedeži, Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje (HDSSB) s tremi, kolikor jih bo imela tudi Istrska demokratska stranke (IDS). Hrvaška stranka prava (HSP) in Hrvaška stranka upokojencev (HSU) pa imata po enim sedežem.

Rezultatov iz disapore še ni

V 11. enoti, ki je namenjena volilcem iz diaspore, je vseh pet poslanskih mest dobila HDZ. SDP tam ni kandidirala, HDZ pa je v diaspori dobila slabe tri četrtine glasov, največ v BiH. Povprečno število glasov za posamezni poslanski sedež na Hrvaškem je merilo za število poslanskih mest za hrvaške državljane v tujini.

Sanader in Milanović bi mandat

Hrvaški premier in predsednik HDZ Ivo Sanader je izjavil, da je v nedeljo zvečer poklical predsednika države Stipeta Mesića in mu povedal, da pričakuje mandat za sestavo nove hrvaške vlade. Pred tem je Mesić v pogovoru za hrvaško televizijo izjavil, da bo mandat za sestavo nove vlade ponudil stranki, ki mu bo prinesla podpise večine poslancev, pri čemer pa ni dejal, da bo to stranka, ki bo imela relativno večino.

Po polnoči je pred novinarje stopil tudi predsednik SDP Zoran Milanović, ki je dejal, da je zadovoljen z volilnim izidom. Poudaril je, da se je tudi on slišal s predsednikom Mesićem, ki naj bi mu potrdil, da bo mandat za sestavo vlade ponudil stranki, ki bo imela večino poslancev. "Mi bomo začeli pogajanja o sestavi nove vlade, prepričan sem da bomo v tem uspešni," je zaključil svoj nastop Milanović, ki se je pojavil v družbi premierskega kandidata SDP Ljuba Jurčića.

Boj za male stranke

Sanader je danes zvečer sklical izredno novinarsko konfrenco in znova zatrdil, da bo HDZ sestavila vlado ter da bodo morali socialdemokrati to sprejeti. "Nas ne zanima, da bi bi nekateri hoteli s povolilno trgovino zamenjati voljo volivcev in tako dobiti zmagovalca na volitvah," je dejal.

Obe najmočnejši hrvaški stranki si želita na svoji strani koalicijo HSS in HSLS, saj bi jim njihovih osem poslanskih sedežev zagotovilo večino v saboru. Predsednica HSLS Ðurđa Adlešić je dejala, da bodo v koaliciji s tistimi, ki bodo sprejeli njihove programe, ter da se bodo po HDZ pogovarjali tudi z SDP.

Odzivi medijev

Hrvaški časniki dan po volitvah večinoma ugotavljajo, da je na Hrvaškem prišlo do polarizacije na dva politična bloka. Čeprav priznavajo, da je opozicijska SDP dosegla svoj najboljši rezultat, pa nekateri menijo, da ni uspela izkoristiti spremembam naklonjene javnosti, medtem ko drugi uspeh HDZ pripisujejo tudi uspehom njene vlade.

Zagrebški Večernji list tako poudarja, da sta vodja SDP Milanović in vodja HDZ Sanader na nedeljskih volitvah "Hrvaško še bolj usmerila proti dvostrankarstvu s stabilno konservativno opcijo in s stabilno socialdemokracijo" in da se predsedniku Mesiću ne bo težko odločiti, komu naj da mandat za sestavo nove vlade. Ugotavlja pa tudi, da izrazitega zmagovalca ni, "ker se volivci niso počutili zmagovalno" in ker so se z izjemo nekaj novih obrazov "vsi udeleženci volitev, tako stranke kot posamezniki, že preizkusili", medtem ko "nobena od dveh velikih strank niti ni bila dovolj močna za posebno premoč, niti prešibka, da bi doživela poraz".

Zagrebški Jutarnji list ocenjuje, da je HDZ zmagala iz več razlogov. Uspela je mobilizirati volivce, ki ne želijo, da bi SDP prišla na oblast. V konkurenci dveh neokusnih kampanj je bila njena učinkovitejša. Vlada pod vodstvom HDZ pa je dosegla nesporne uspehe v gospodarstvu in zunanji politiki. SDP, ki je pod vodstvom Milanovića tokrat dosegla najboljši volilni rezultat v zgodovini stranke, pa kljub veliki želji po spremembah, ki vlada v javnosti, ni uspela zbrati kritične mase za zmago. Predsednik in kandidat stranke za premiera sta s svojimi neustreznimi izjavami razgnala del volivcev, pomagalo pa bi ji tudi, če bi sklenila predvolilno koalicijo s Hrvaško narodno stranko (HNS).

Zagrebški Vjesnik, ki je za naslov članka uporabil kar slogan HDZ "HDZ gre naprej", v članku izpostavlja HDZ kot "moralno in statistično zmagovalko volitev", kljub predvolilnim napovedim o zmagi SDP in "v nekem trenutku zaroti celotne opozicije". Njen uspeh, "ki ga je dosegla v okolju, ki ne priznava rezultatov, ampak samo vodi goli boj za oblast, je zato toliko večji", meni časnik. Kot navaja, je imela HDZ "vizijo, program in rezultate, ki so jih znali hrvaški državljani prepoznati, in zahvaljujoč temu je tudi na teh parlamentarnih volitvah dosegla najboljši rezultat". "Skleniti mora še dogovor s koalicijskimi partnerji, pa bo na koncu z olajšanjem vzkliknila: Gremo naprej," piše Vjesnik.

Slobodna Dalmacija kot največje volilno presenečenje izpostavlja tri mandate, ki jih je dobila Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje (HDSSB) obtoženca za vojne zločine Branimirja Glavaša. Pričakovanega uspeha pa po oceni časnika nista izpolnili Hrvaška stranka upokojencev (HSU) in Hrvaška stranka prava (HSP), ki sta dobili le po eno poslansko mesto. Močan trend letošnjih volitev je profiliranje politične scene v dominantna politična bloka, zaradi česar so manjše stranke izgubljale glasove, meni splitski časnik.