Sanader: Prosim, postavljajte primerna vprašanja

V obleki, bledoličen in s podočnjaki je bivši hrvaški premier Ivo Sanader danes prek videopovezave odgovarjal na vprašanja preiskovalne komisije deželnega zbora avstrijske Koroške o aferi Hypo.

Že ob začetku zaslišanja v povezavi s sumljivimi posli s koroško Hypo banko je Sanader zatrdil, da ima čisto vest ter da ni nikoli niti zahteval niti prejel denarja ali kakršne koli provizije. Zanikal je tudi posredovanje pri prodaji banke leta 2007.

Komisija je Sanaderja spraševala predvsem o vplivu politike na poslovanje banke Hypo Alpe Adria. Po navedbah medijev je bila politika vpletena v poslovanje te banke na Hrvaškem in tudi v prodajo banke bavarski Bayern LB leta 2007.

Sanader je odločno zanikal, da bi posredoval pri hrvaški centralni banki v zvezi s prodajo banke Hypo Alpe Adria bavarski banki, je pa potrdil, da ga je nekdanji predsednik bavarske vlade Edmund Stoiber prosil za to. Kot je danes še povedal, je Stoiberju dejal, da je hrvaška centralna banka neodvisna institucija in nima pristojnosti posegati v njeno delovanje.

Predsednik preiskovalne komisije in poslanec Zelenih Rolf Holub je ob tem omenil izjavo predsednika hrvaške centralne banke Željka Rohatinskega, da mu je Sanader dejal, da je v hrvaškem nacionalnem interesu, da se ne upirajo prodaji banke. Sanader je na to odvrnil, da se takšne izjave ne spomni. Je pa povedal, da je Rohatinskega enkrat vprašal, kako kaže s Hypom, ta pa mu je odgovoril, da slabo.

Sanader je še povedal, da glede banke Hypo Alpe Adria ni imel stikov s politiki avstrijske Koroške in da nikoli ni osebno spoznal nekdanjega koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja. Nekdanja člana uprave banke Hypo Alpe Adria Wolfganga Kultererja in Günterja Striedingerja pa je sicer srečal, a ju ni dobro poznal.

Odločno je zavrnil tudi očitke, da je hrvaškim podjetjem pomagal, da so lažje prišla do posojil banke Hypo Alpe Adria. Po drugi strani je potrdil posojilo v vrednosti 140 milijonov avstrijskih šilingov, ki ga je od te banke leta 1995 prejelo hrvaško zunanje ministrstvo. Ta denar so po besedah Sanaderja, ki je bil tedaj namestnik hrvaškega zunanjega ministra, v Zagrebu potrebovali za izgradnjo diplomatske mreže in nakup zgradb veleposlaništev.

'Gre za kršenje človekovih pravic'

Sanader je danes tudi zatrdil, da na Hrvaškem kršijo njegove človekove pravice, zaradi česar bo od Evropske komisije zahteval, da pozorno spremlja njegov primer, ki bo, kot trdi, preizkus za Hrvaško. "Sem žrtev političnega preganjanja, mediji v domovini stalno objavljajo izmišljotine in nepreverjene informacije ter me že vnaprej obsojajo," je še dejal.

Zavrnil je tudi povezave s predsednikom uprave podjetja Dioki in lastnikom Novega lista Robertom Ježićem ter zatrdil, da je bila njegova najtesnejša sodelavka njegova namestnica in sedanja premierka Jadranka Kosor.

Za njegovo zaslišanje je vladalo veliko medijsko zanimanje, saj ga je na deželnem sodišču v Celovcu spremljalo okoli 15 televizijskih ekip. A zaslišanje je potekalo za zaprtimi vrati.

'Sem Ivo, ne Ivica'

Sanaderja je že na začetku razburilo vprašanje, ali raje plačuje s kartico ali z gotovino. Dejal je: "Sem bivši premier: Prosim, postavljajte mi primerna vprašanja.“ Na začetku zaslišanja so ga preiskovalci naslovili z Ivica, a jih je bivši premier popravil in dejal, da mu je ime Ivo.

Sanader je bil prek videopovezave zaslišan v prisotnosti svojega avstrijskega odvetnika Wernerja Suppana. Na vprašanja je odgovarjal manj kot dve uri.

Predsednik komisije Holub je po zaslišanju dejal, da se je Sanader sicer na zaslišanje takoj odzval, a je "povedal zelo malo.“

Sanaderja je avstrijska policija prijela 10. decembra pri Salzburgu, Hrvaška pa je tri dni zatem zahtevala njegovo izročitev. Na Hrvaškem ga bremenijo, da naj bi z drugimi storilci oškodoval državni proračun za najmanj šest milijonov evrov. Sanader je vse obtožbe zanikal že pred aretacijo. Nekdanji premier je sicer 9. decembra zapustil Hrvaško, nekaj ur po tem, ko je državno tožilstvo od parlamenta zahtevalo odvzem njegove poslanske imunitete.