"Pozdravljam odločitev Evropske komisije, ki predstavlja nov, pomemben korak v procesu hrvaškega približevanja EU," je na novinarski konferenci v Zagrebu dejal Ivo Sanader.
Evropska komisija je tudi potrdila, da naj bi začetna pogajanja s Hrvaško stekla v začetku prihodnjega leta, vendar dodaja, da jih lahko zamrznejo, če bo ta nekdanja jugoslovanska republika kršila osnove demokracije in vladavino prava.
Konkretnih datumov za začetek pogajanj sicer komisija v strategiji danes ni omenila, vendar se glede na zavezo iz junija pričakuje, da bodo pogovori med EU in Zagrebom stekli februarja ali marca prihodnje leto. Odločitev o formalnem odprtju bo sicer predvidoma sprejel decembrski vrh EU. Govora tudi ni o kakršnemkoli ciljnem datumu za vstop Hrvaške v EU, kar za Zagreb verjetno pomeni razočaranje, saj so pričakovali vsaj omembo konkretnega datuma za začetek pogajanj.
"Napredek v pogajanjih bo temeljil na vzdržnosti političnih reform na Hrvaškem in izpolnjevanju obvez glede regionalnega sodelovanja z drugimi državami nekdanje Jugoslavije ter mednarodnih obvez, kot je sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu," piše v strategiji predpristopnih pogajanj s Hrvaško, ki jo je sprejela evropska komisija.
Medtem javnomnenjska raziskava, ki jo je objavila hrvaška agencija Puls kaže, da kar 49 odstotkov Hrvatov nasprotuje vstopu države v EU, podpira pa ga 41 odstotkov. Prav tako jih 49 odstotkov ne podpira pridružitvi Hrvaške zvezi Nato. Še aprila je hrvaški vstop v EU podpiralo 82 odstotkov Hrvatov, večina pa je bila tudi za priključitev Natu.
Hrvaški politični analitiki poudarjajo, da je zmanjšanje podpore za vstop v obe povezavi normalen pojav, ker je podoben trend bilo moč zaslediti tudi v drugih državah, ki so se v procesu vključevanja soočale s kritiko javnosti. Eden izmed vodilnih hrvaških političnih analitikov, Vlatko Cvrtilo, pravi, da je glavni razlog za padec podpore med prebivalstvom slaba komunikacija vlade z javnostjo. "Vlada je vložila veliko naporov v mednarodno lobiranje za status kandidatke za članstvo v EU in Nato, premalo pa se je posvečala razlagi svojih potez in politike hrvaški javnosti," je dejal Cvrtilo.
MZZ: Pomembno je regionalno sodelovanje
Slovenija bo v skladu z opozorili Evropske komisije s kritično presojo obravnavala hrvaško izpolnjevanje kriterijev in standardov za članstvo v Evropski uniji, je v današnjem odzivu na objavo pristopne strategije za Hrvaško zapisalo slovensko zunanje ministrstvo. Kot dodajajo, je pomemben vidik hrvaške poti v EU krepitev regionalnega sodelovanja, ki vključuje sporazumno reševanje posameznih odprtih vprašanj. Glede Turčije pa so na MZZ napovedali, da bo Slovenija na decembrskem vrhu unije podprla začetek pristopnih pogajanj s to državo, hkrati pa bo opozorila na nujnost izpolnjevanja vseh kriterijev za članstvo.
Zelena luč za Turčijo
Evropska komisija je EU priporočila, naj začne pristopna pogajanja s Turčijo, odločitev pa je pogojna. Komisija je sporočila, da kljub temu, da je podprla pričetek pogajanj s Turčijo, lahko EU pogajanja kadarkoli ustavi ali zamrzne, če se bo izkazalo, da Ankara ne izpolnjuje danih političnih zavez, kot so spoštovanje človekovih pravic po normah, ki veljajo v EU, je povedal neimenovani vir pri uniji.
Odločitev komisije je pogojna, v njej pa ni določen datum začetka pogajanj. O tem bodo odločali voditelji povezave na vrhu 17. in 18. decembra v Bruslju.
Predsednik evropske komisije Romano Prodi in komisar za širitev Günther Verheugen bosta odločitev komisije sporočila Evropskemu parlamentu še danes.
Ljubezen ni obojestranska
Medtem ko so v javnomnenjskih raziskavah državljani članic EU do turškega članstva v povezavi precej zadržani, se nad potencialnimi izgledi članstva Turki navdušujejo. Po rezultatih zadnje letošnje Eurobarometrove javnomnenjske raziskave kar 71 odstotkov državljanov Turčije meni, da bi bilo članstvo v EU zanje dobra stvar. Drugačno sliko kažejo Eurobarometrove raziskave glede podpore državljanov unije vstopu Turčije v EU. V preteklih letih je bila manj kot polovica državljanov unije vstopu Ankare v EU naklonjena, dobra tretjina pa mu je nasprotovala. Proti vstopu Turčije v EU je največ Grkov (65 odstotkov), sledijo Francozi (62 odstotkov) ter Avstrijcev, Fincev in Dancev (v vsaki državi 56 odstotkov vprašanih). Najbolj naklonjeni pa so bil turškemu članstvu v povezavi Irci in Portugalci (v vsaki državi 46 odstotkov vprašanih), sledijo Španci in Švedi (v vsaki državi 44 odstotkov vprašanih) ter Nizozemci (42 odstotkov vprašanih).
Odprta pot za drugi val širitve na vzhod
Evropska komisija je tudi sporočila, da naj bi bili Bolgarija in Romunija pripravljeni na vstop v Unijo leta 2007 in s tem odprla pot za začetek drugega vala širitve EU na vzhod. V poročilu, ki ga je sprejela evropska komisija, je zapisano, da bosta obe kandidatki lahko vstopili v povezavo, če bosta začeli izvajati reforme, o katerih so se dogovorili. Dokument o strategiji pogajanj z državama, ki ga je napisala evropska komisija, in ki ga morajo podpreti še vlade držav članic, predlaga tudi sprejetje 'varnostnega določila', po katerem bi lahko vstop obeh kandidatk odložili za leto, če bi izvajanje njunih ekonomskih in upravnih reform zastalo.
