Najvišji predstavniki Hrvaške, med njimi predsednik Stipe Mesić in premier Ivo Sanader, so na zagrebškem pokopališču Mirogoj položili vence na grobove vojakov, padlih v vojni na Hrvaškem, pa tudi prvega hrvaškega predsednika Franje Tuđmana.
Sanader je ob tem v čestitki ob dnevu zmage in obletnici Nevihte, med katero je hrvaška vojska in policija od 4. do 8. avgusta osvobodila skoraj petino državnega ozemlja, izpostavil, da so ponosni na Nevihto, ki ostaja vir trajnega navdiha. Z njo je Hrvaška pokazala, da lahko skrbi zase, je dejal.
Hrvaško-ameriško združenje (CAA), katerega namen je lobiranje v ameriškem kongresu za hrvaška vprašanja, je pozvalo Hrvate na Hrvaškem in drugod po svetu, naj se v petek zberejo in izrazijo podporo hrvaškemu generalu Anteju Gotovini, ki ga haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obtožuje zločinov, storjenih med Nevihto. Kot so poudarili, želijo s shodi dati vedeti vsemu svetu, da Gotovina, ki je na begu, ni zločinec, temveč junak.
V Beogradu svojci izročili seznam pogrešanih Srbov
Medtem se je v Beogradu pred hrvaškim veleposlaništvom na shodu zbralo več tisoč Srbov iz Krajine ter svojcev umrlih in pogrešanih. Predstavnikom Hrvaške v Srbiji so izročili seznam 2627 pogrešanih Srbov iz Krajine.
Pred veleposlaništvom, ki ga je varoval kordon policije, so ob tem poudarili, da želijo opozoriti hrvaški narod, da 2627 družin nima kam položiti cvetja in prižgati sveč. Ob tem so prebrali tudi resolucijo, v kateri so "najostreje obsodili genocid nad srbskim narodom v Krajini in na Hrvaškem".
Maša za žrtve operacije
Ob 10. obletnici Nevihte je patriarh srbske pravoslavne cerkve Pavle v beograjski cerkvi Svetega Marka vodil mašo za žrtve operacije, ki sta se je udeležila tudi predsednik in premier Srbije, Boris Tadić in Vojislav Koštunica.
Koštunica je ob tem v sporočilu ob obletnici poudaril, da se je med Nevihto zgodilo "največje etnično čiščenje po drugi svetovni vojni" in da je treba krajinskim Srbom, "ki so bili samo v nekaj dneh izkoreninjeni", omogočiti vrnitev na domove. Žrtvam Nevihte so se Srbi iz Krajine poklonili tudi drugod po Srbiji, kot tudi v Republiki srbski v sosednji BiH.
Nevladna organizacija Beograjski center za človekove pravice je medtem poudarila, da je po Nevihti postala Hrvaška "skoraj etnično čista država" in da se je "v samo štirih dneh povsem spremenila etnična slika v tistih delih Hrvaške, kjer je bilo pred vojno veliko Srbov". Ob tem je pozvala vse državne ustanove, še posebej pa hrvaško pravosodje, naj sprožijo sodne postopke proti odgovornim za zločine, vključno z vojaškimi poveljniki.
Kako je potekala operacija Nevihta?
Vojaško-policijska operacija Nevihta se je začela 4. avgusta ob 5. uri zjutraj s splošnim napadom na 630 kilometrov dolgi bojni črti na zasedenih območjih Dalmatinske Zagore, Like, Korduna in Banije. Hrvaške sile so prvi dan samo v nekaj urah izstrelile kakih dva tisoč izstrelkov na Knin, 5. avgusta pa so že vstopile v zapuščeno mesto. Nevihta se je uradno končala 8. avgusta, ko se je 21. korpus srbske vojske Krajine predal hrvaškim silam. Z njo pa se je končal tudi vojaško-politični konflikt med krajinskimi Srbi in hrvaškimi oblastmi, ki se je začel poleti leta 1990.
V operaciji je sodelovalo 200.000 hrvaških vojakov, od katerih jih je bila polovica vojnih obveznikov. Sile krajinskih Srbov pa so štele 30.000 do 40.000 pripadnikov. Po hrvaških neodvisnih virih je bilo med Nevihto ubitih ali pa je pogrešanih 263 hrvaških vojakov, 1500 jih je bilo ranjenih. Na srbski strani pa naj bi bilo v operaciji ubitih več kot 500 vojakov, 2000 pa jih je bilo ranjenih.
