Tujina

Sanader: Naj se dramatiziranje konča

Zagreb, 22. 02. 2009 10.49 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Hrvaški premier Sanader pričakuje, da bo Hrvaška aprila vstopila v zvezo Nato ter poziva Slovenijo, naj konča 'teater okoli referenduma'.

Hrvaški premier Ivo Sanader
Hrvaški premier Ivo Sanader FOTO: Reuters

"Hrvaška članstva v Natu in EU ne bo kupovala z ozemljem," je na proslavi ob 19. obletnici ustanovitve HDZ dejal hrvaški premier Ivo Sanader, poročajo hrvaški mediji. Sanader pričakuje, da bo Hrvaška v začetku aprila postala polnopravna članica zveze Nato ter pozval Slovenijo, naj prekine "dramatiziranje in teater okoli referenduma za vstop Hrvaške v Nato".

Poudaril je, da prijateljstvo med Slovenijo in Hrvaško sega v čas bivše Jugoslavije ter da bosta državi prijateljske odnose ohranili tudi v prihodnosti, izpostavil pa je, da "se prijateljstvo ne bo kupovalo teritorijem". Še enkrat je potrdil, da se bosta s sloveskim premierjem Borutom Pahorjem v torek sestala v Mokricah. Od srečanja pričakuje "konec zgodbe o vprašanju slovenske ratifikacije protokola o vstopu Hrvaške v Nato in refrendumu".

'Hrvaška v EU leta 2011'

Hrvaška želi vprašanje meje prepustiti Mednarodnemu sodišču v Haagu, je Sanader dejal v pogovoru za francoski La Monde. V ponedeljek naj bi se sicer v Parizu sestal s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem.

Izrazil je upanje, da bo Hrvaška vstopila v EU v začetku leta 2011 ter izpostavil, da je leta 2004 Slovenija prav tako vstopila v Nato in EU, čeprav ni imela rešenega vprašanja meje in "Hrvaška bi morala imeti isto možnost". Prav tako upa, da se bodo pristopna pogajanja končala do konca leta 2009, kot je predvideno. Poudaril pa je, da je potrebno vprašanje meje reševati po pravni, ne pa politični poti.

"Hrvaška je pripravljena na vstop v zvezo Nato, saj je sodelovala že v več kot 15 misijah po vsem svetu," še poudarja Sanader.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (457)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

borkosan
02. 03. 2009 14.38
Bojkotirajmo forum !
mobius
26. 02. 2009 13.23
Vidim da pridno delate in brište na vseh straneh. pz!!!
mobius
26. 02. 2009 02.58
hup 25.02.2009, 22:31 nisam čitao ostale copy paste postove, ali mi je i ovaj dovoljan da vidim kakve gluposti pišeš po tome ste nikakav narod ako si ti takozvani slovenci iz međimurja preko noći odlučili postati Hrvati,otiđi onda u štrigovu i propagiraj da se tamošnji stanovnici vrate u narod svojih djedova mislim da bi ti visio na prvoj banderi :) srce Hrvatskog kraljevstva nije bilo u Lici, nego u dalmaciji u kojoj su svi Hrvatski kraljevski gradovi daj malo još o Štrigovi hahaha
mobius
26. 02. 2009 02.42
Hrvaška leta 1946 okupira in priključi več slovenskih vasi v Medmurju - Primer Štrigova Po končani razmejitvi med Kraljevino SHS in Madžarsko, je v Kraljevini SHS dne 26.4. 1922, stopil v veljavo Zakon o obči upravi. Okrnjeno Slovenijo znotraj Kraljevine SHS, so s tem zakonom in Uredbo o razdelitvi države na »oblasti in na sreze«, razdelili na dve »oblasti«, Mariborsko in Ljubljansko. Zemljevid je iz »Hrvatskega povijesnega atlasa izdanega leta 2003. Modre barve je »Mariborska oblast«, južno od nje pa je »Zagrebška oblast«. Opozoriti je treba, na zelo slabo poznano dejstvo, da je s tem zakonom CELOTNO MEDMURJE s središčem Čakovcem (mesto se imenuje Čakovec in ne Čakovac!) sodilo v Mariborsko oblast! Tako je ostalo vse do šestojanuarske diktature leta 1929. Tedaj je kralj Aleksander Karadžordžević uvedel diktaturo, s katero je ukinil vidovdansko ustavo, parlament, vse politične stranke in uvedel vojaško vlado, kateri je načeloval srbski general Živković. pz!!
hup
25. 02. 2009 22.31
Ti preprosto niso bili sposobni videti čez svoje »kranjske meje« in dojeti, da so nekatera slovenska narečja zlasti v področju nekdanje Panonije sicer drugačna od kranjskih, a hkrati vendarle slovenska! To dejstvo pa so s pridom izkoristili hrvaški jezikoslovci, ki so v nasprotju z našimi preprosto vključili slovensko kajkavsko in medmursko narečje v hrvaški jezik. Preko jezika oziroma tudi z njegovo pomočjo pa je današnja Hrvaška bistveno večja od Slovenije, kar je glede na začetno hrvaško državo – Lika in Krbava, povsem očiten absurd. Pri tem pa so postopki slovenskih politikov in jezikoslovcev, pa tudi nekaterih kulturnikov že stoletja popolnoma zgrešeni. Poglejmo primer Štrigove in okoliških vasi v Medmurju leta 1945. Takratni OZNOvec Zdenko Zavadlav v svoji knjigi Matjaževa vojska na slovenskem med drugim piše naslednje: »Cirkus je bil tudi v Štrigovi. Ti kraji naseljeni večinoma s Slovenci, so v preteklosti stalno spreminjali svojo pripadnost, tako v Avstroogrski, v Dravski banovini in v NDH pod okupacijo. Enkrat so bili na slovenski, drugič na hrvaški strani. Po medvojni OF pripadnosti so bili na slovenski strani in so tako hoteli tudi ostati. Organizirali so svoje narodne odbore, šole in izobesili slovenske zastave. Račun brez krčmarja, tudi dveh krčmarjev! Le-ta sta bila Kardelj in Bakarić! Štrigova z okoliškimi vasmi je hrvaška, saj v »internacionalistični« Jugoslaviji meja itak ni važna! Izgleda da za Slovence, za Hrvate pa je. Naši mariborski oznovci in knojevci so morali s krvavečim srcem po posebnem naročilu Kardelja in Mačka »delati red«. Ta red pa je bila pripojitev Štrigove Hrvaški in ustoličenje hrvaške ljudske oblasti. Seveda pa odstranitev slovenskih zastav in napisov na krajevnih odborih in šolah ter pregon slovenskih odborov in šolnikov. Naj živi«bratstvo in edinstvo«! Naj živi internacionalistična KPJ!« Verjetno je kakršenkoli komentar k temu pisanju odveč. Podobno se je odločalo tudi o meji na morju in posledice takšnega ravnanja so vidne še danes, ko se prepiramo za Piranski zaliv in zaselke na levem bregu Dragonje, medtem ko bi meja morala biti vsaj na reki Mirni! nisam čitao ostale copy paste postove, ali mi je i ovaj dovoljan da vidim kakve gluposti pišeš po tome ste nikakav narod ako si ti takozvani slovenci iz međimurja preko noći odlučili postati Hrvati,otiđi onda u štrigovu i propagiraj da se tamošnji stanovnici vrate u narod svojih djedova mislim da bi ti visio na prvoj banderi :) srce Hrvatskog kraljevstva nije bilo u Lici, nego u dalmaciji u kojoj su svi Hrvatski kraljevski gradovi daj malo još o Štrigovi hahaha
mobius
25. 02. 2009 16.19
V vsakem primeru grem na referendum pa ne zato, ker nočem da je Hrvaška v NATU, ampak zato, ker s tistim ki si lasti ozemlja kjer še ni določena meja ne moremo biti skupaj v vojaški zvezi, saj smo na nek način v vojnem stanju, ko pa bo problem rešen in meja določena, so zaradi mene lahko v Natu mi pa bi morali izstopiti, kajti tudi če bi nas kdo napadel ko ne bi bili v Natu bi ta prej ali slej moral posredovati, saj živimo na takšnem ozemlju ki je velikega strateškega pomena, sedaj pa ko smo v Natu in če bo kdo kaj zakuhal bomo tudi mi tarča, dejansko če izstopimo bomo bolj varni, pa še manj stroškov bomo imeli, temu se reče diplomacija in vojaška taktika hehe, predolgo smo se mi Slovenci borili za druge, sami pa od tega nismo imeli nič, kvečjemu so z nami in ozemljem na katerem živimo vedno trgovali. Torej vsi na referendum. pz!!!
mobius
25. 02. 2009 16.01
hup 25.02.2009, 01:02 Še malo zgodovine Ti preprosto niso bili sposobni videti čez svoje »kranjske meje« in dojeti, da so nekatera slovenska narečja zlasti v področju nekdanje Panonije sicer drugačna od kranjskih, a hkrati vendarle slovenska! To dejstvo pa so s pridom izkoristili hrvaški jezikoslovci, ki so v nasprotju z našimi preprosto vključili slovensko kajkavsko in medmursko narečje v hrvaški jezik. Preko jezika oziroma tudi z njegovo pomočjo pa je današnja Hrvaška bistveno večja od Slovenije, kar je glede na začetno hrvaško državo – Lika in Krbava, povsem očiten absurd. Pri tem pa so postopki slovenskih politikov in jezikoslovcev, pa tudi nekaterih kulturnikov že stoletja popolnoma zgrešeni. Poglejmo primer Štrigove in okoliških vasi v Medmurju leta 1945. Takratni OZNOvec Zdenko Zavadlav v svoji knjigi Matjaževa vojska na slovenskem med drugim piše naslednje: »Cirkus je bil tudi v Štrigovi. Ti kraji naseljeni večinoma s Slovenci, so v preteklosti stalno spreminjali svojo pripadnost, tako v Avstroogrski, v Dravski banovini in v NDH pod okupacijo. Enkrat so bili na slovenski, drugič na hrvaški strani. Po medvojni OF pripadnosti so bili na slovenski strani in so tako hoteli tudi ostati. Organizirali so svoje narodne odbore, šole in izobesili slovenske zastave. Račun brez krčmarja, tudi dveh krčmarjev! Le-ta sta bila Kardelj in Bakarić! Štrigova z okoliškimi vasmi je hrvaška, saj v »internacionalistični« Jugoslaviji meja itak ni važna! Izgleda da za Slovence, za Hrvate pa je. Naši mariborski oznovci in knojevci so morali s krvavečim srcem po posebnem naročilu Kardelja in Mačka »delati red«. Ta red pa je bila pripojitev Štrigove Hrvaški in ustoličenje hrvaške ljudske oblasti. Seveda pa odstranitev slovenskih zastav in napisov na krajevnih odborih in šolah ter pregon slovenskih odborov in šolnikov. Naj živi«bratstvo in edinstvo«! Naj živi internacionalistična KPJ!« Verjetno je kakršenkoli komentar k temu pisanju odveč. Podobno se je odločalo tudi o meji na morju in posledice takšnega ravnanja so vidne še danes, ko se prepiramo za Piranski zaliv in zaselke na levem bregu Dragonje, medtem ko bi meja morala biti vsaj na reki Mirni! Tako za enkrat dovolj. pz!!!
mobius
25. 02. 2009 15.59
hup 25.02.2009, 01:02 Še malo zgodovine Kot da bi avtor teh besed (Vladimir Horvat) v letu 1989 ne vedel, da je Trubar že sto let prej pisal o slovenskem in ne kranjskem jeziku! Očitno ponarejanje pa se nadaljuje tako, da Horvat razlaga, kako je slovar namenjen »mladenčem horvatskoga (hrvaškega štokavskega) in slovenskoga (hrvaškega kajkavskega) naroda«. Ponovno torej povsem preprosta razlaga, da slovenski pravzaprav pomeni hrvaški jezik. Pa ne gre le za primer Habdeliča, temveč lahko tu naštejemo še celo vrsto drugih piscev kot so Peter Petretič, Pergošič, Vramec in Ahac Stržinar. Očitno je torej, da Hrvati dejstva zlahka poenostavijo in potem predstavijo po svoje. Poglejmo še en primer hrvaškega jezika v 16. stoletju. Gre za t.i. »turški glas » iz vojne krajine. Pismo je pisano v glagolici in v »hrvaškem jeziku«. Glasi pa se tako:« To sem otil dati na znanje, da i vi od grada do grada (mišljen je dejansko grad in ne mesto, po.p.) po vsem Vinodolu do Tersata in na Riku i dalje na Pivku, na Kras i tja do Ljubljane te iste oznanite, da se vsaki zna držati pripravan i od toga čuvat se, da se ka škoda ne primeri, ino Bog z vami.« Pa primerjajmo sedaj s tem jezik oz. takratno narečje t.i. Vogerskih Slovencev (Prekmurcev). »Potomtoga da je od Boga tak skončano, naj mi Slovenje nemajouči svojega lastivnoga Naroda Poglavnika pod Vogerskim Ravnanjom na poudnešnjoj Orsačkoj (orszag pomeni kraljestvo, provinco ali regijo, op.p.) meji mirovno, pokorno i delavno bi prebivali:dužni smo našo Kralevčino braniti, nje dokončanja spunjavati, ino kakti verne kotrige, za svoje glave srečo i poštenje se skrbeti.« Mislim da se bomo vsi strinjali, da je takratno »narečje vogerskih Slovencov« manj podobno današnjemu slovenskemu jeziku, kot pa takratni »hrvaški jezik v turškem glasu«. A vendarle se danes prekmurska narečja uvrščajo v slovenski jezik, medmursko, kajkavsko in nekatera druga «hrvaška« narečja pa ne. In to dejansko ni krivda samih Hrvatov, temveč prav Slovencev ali bolje rečeno slovenskih jezikoslovcev doma iz dežele Kranjske. Se nadaljuje!!!
mobius
25. 02. 2009 15.58
hup 25.02.2009, 01:02 Še malo zgodovine. Tako Kačić kot Reljković tudi pišeta v ikavskem dialektu, kjer se črki e in i pogosto menjavata in res ni težko na ta način zamenjati Slovence in Slovince. Kar se same Slavonije tiče, pa govori v prid tezi, da se je nekoč v bistvu imenovala Slovenija dvoje dejstev. Prvo dejstvo je to, da je v zgodovinskih virih Slavonija imenovana še v 16. stoletju Windischland. Vsi vemo, da so Windischi Slovenci, oziroma da Windischland dejansko pomeni dežela Slovencev. Drugo dejstvo je, da je koren v primeru Slovenije sloven in slovo ali črka oz. beseda sloviti (govoriti po naše), v primeru Slavonije pa slaven in slava. Če vemo, da smo Slovenci skoraj dosledno uporabljali zase in nam sorodna ljudstva ime Sloven in Sloven(c), praktično do sredine 19. stoletja, od takrat pa vse pogosteje besedo Slovan ali Slaven oz. Slava in Slavjan, pod vplivom panslovanske ideje, postane razlaga še bolj logična. Posebej bi bilo potrebno na novo preučiti poglavje Ilirizma v 19. stoletju in sicer v luči novih dejstev o Venetih, Ilirih in prihodu Slovanov v 6. in 7. stoletju na področje osrednjega in južnega Balkana ter v Panonsko nižino. Prav tako pa je potrebno na novo obdelati celotno slovensko zgodovino na ozemlju Panonije (vključno s Slavonijo) in Dalmacije. Navedbe, da je iz slovinske (beri slovenske) države izstopila Lika in Krbava, plemenita Hrvaška država, so že same zase zadosten razlog za podrobnejšo preučitev slovenske in hrvaške zgodovine. Še bolj pa to pride do izraza, ko pogledamo razlage hrvaških piscev pri teh in podobnih navedbah. Na primer kajkavskega pisca Jurija Habdelicha Hrvati po hitrem postopku spremenijo v Jurija Habdelića. Še bolj zanimivo je kako tolmačijo njegov »Dictionar ili Reči Slovenske zvečega vkup zebrane v red postavljene i Diachkemi (latinskemu op.p.) zlahkotene trudom Jurja Habdelicha, mašnika tovaruštva Jezusovoga, na pomoč napredka v Diachkom (latinskem) nauku Školneh mladenčeu Horvatskoga i Slovenskoga naroda«. Rečnik ali slovar, v katerem najdemo praktično same slovenske besede, ki so še danes večinoma v uporabi v prleškem, haloškem in prekmurskem narečju, je bil natisnjen v Nemškom Gradcu leta 1651. Ker se jim seveda Habdeličeve navedbe samim zdijo nekoliko »čudne«, v letu 1989 tolmačijo njegove besede tako, da »reči slovenske« pomeni hrvatske kajkavske, saj da se je takrat slovenski jezik imenoval kranjski. Se nadaljje!!!
mobius
25. 02. 2009 15.55
hup 25.02.2009, 01:02 Še malo zgodovine. Za Slovane uporablja izraz Slovinjani, Slovinci so Slovinci, medtem ko je izraz slovinski nedorečen, saj ga včasih uporablja za Slovince, drugič pa tudi za Slovane. Rvate oz. Hrvate popolnoma loči, kot samostojno ljudstvo in jih omenja šele v letu 639, medtem ko o Slovincih govori že 2000 let prej. Prav tako posebej pove, da so Rvati tega leta izgnali stare Slovince in se sami naselili na njihovem ozemlju. Kdo so torej ti Slovinci, ki so živeli v Slavoniji oz. Panoniji in Dalmaciji, pa so jih drugi Slovinjani oz. Slovani, posebej pa še Rvati, od tam pregnali v 7. stoletju?! Oba pisca sta se zavedala da sta Hrvata, čeprav sta oba očitno imela tudi pozitiven oz. naklonjen odnos do Ilirizma. Zakaj torej uporabljata različna imena za pripadnike nekega naroda, če bi dejansko šlo za en in isti narod. V slovarju namreč Josip Vončina tolmači izraze precej čudno - Slovinkinja je po njegovem Slovinka; Hrvatica. Slovinski bi naj bil slovinski; slavonski; hrvaški, Slovinjanin pa Slovinac; Hrvat. Izraza Slovinci, ki je eden izmed najpogosteje zapisanih pa sploh ne prevede, vendar si ga najbrž tolmači kot Hrvati. Toda kako bi izgledal stavek 'Pridejo Hrvati z Babine gore in izženejo stare Hrvate ter naselijo hrvaško zemljo?' Še bolj čudno se sliši prevod 'pesmi od Radoslava', v kateri govori o slovinskem kralju Radoslavu ter njegovem sinu Cijaslavu. Pravi namreč, da je takrat iz slovinske države izstopila 'Lika in Krbava, plemenita hrvaška država'. Oče, kralj Radoslav svetuje svojemu sinu Cijaslavu: 'Cijaslav, dragi otrok moj, vzemi sinko polovico (slovinske vojske, op. p.) vojske in na njenem čelu pojdi na Hrvate.' Cijaslav je nato razbil vojsko hrvaškega bana Selimira. Poznejši hrvaški pisci in tolmači obeh del, tako Miošić Kačića, kot tudi Reljkovića, preprosto namerno spregledajo ta dejstva in iz Slovincev naredijo Hrvate. Toda dokazi o tem kdo so Slovinci, obstajajo še dandanes. Vzhodni Slovenci (Slovaki), pa tudi Čehi še vedno imenujejo nas Slovence prav Slovinci! Torej so tisti 'stari Slovinci', ki so jih v Slavoniji in Dalmaciji pregnali ter asimilirali drugi Slovani in pa Hrvati dejansko naši predniki Slovenci! Seveda tega nihče, razen Davorina Martina Žunkoviča, sploh nikoli ni obravnaval, ker ni bilo v skladu, niti s teorijo o prihodu Slovanov v 6. stoletju, niti s panslovansko oz. južnoslovansko teorijo o troedinem narodu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsi so nam kazali edinega narodnega sovražnika le na severu (Nemci) in zahodu (Italijani), kar vsekakor drži, hkrati pa pozabili na vzhod (Madžari) ter zlasti na jug (Hrvati, Srbi in Turki ali Muslimani). Se nadaljje!!
mobius
25. 02. 2009 15.54
hup 25.02.2009, 01:02 Še malo zgodovine. Potem čez mnogo časa, so spremenili tudi mnogo imen, ker v začetku so SLOVINCI se imenovali, da kasneje v Slavince bi se preimenovali. Je od slova (črke) to ime prišlo, al od slave poimenovanje, se ne ve, ker bilo je davno. Ilirija potem postane in kraljevati nad Slavinci začne. Takrat jih Iliri imenujejo in jim to ime nadenejo. Potem spet cesarji iz Rima, dobijo vso Slavonijo in Srem, spremenijo ime Slavonija ter jo imenujejo Savska Panonija, v države narod razdelijo in mu različna imena dajo. Toda to posebej treba znati (vedeti), da ti bili od vseh njih so mati: od češkega in poljskega, od vandalskega in hrvaškega, od moravskega in moskovskega, od slovaškega in bosanskega, dalmatinskega in srbskega jezika - to naj tebi bo ponos. Pa ko nekoč so imeli mir, prevzeli zakon in krščansko vero, imela si knjige in nauke od Cirilove in Metodove roke pa še svetega Hieronima Slavonija dosti knjig ima, ki so rimskega papeža molili, in slavonsko vam mašo vodili ter ure v slavonščini peli. Dalmatinci to še zdaj imajo. Zanimiv je zlasti osrednji del te sicer precej daljše pesmi, v kateri avtor navaja vsa mesta in trge po Slavoniji. Bistvenega pomena pri vsem skupaj se mi zdi dejstvo, da je omenjen Aleksander Makedonski, ki je živel dolgo preden bi se naj po uradni zgodovini na območju med Alpami, Donavo in Jadranom naselili Slovani. Še bolj pomembna pa je omemba oz. uporaba imena Slovinci - 'Ker v začetku so Slovinci se imenovali, da kasneje v Slavince bi se preimenovali.' Tudi Andrija Miošić Kačić v svoji knjigi Razgovor ugodni naroda slovinskoga, govori o Slovincih, katerih prvi kralj, da je bil Ilirik, po katerem so se Slovinjani (Slovani) poimenovali Ilirci. Miošić Kačić v svojem delu uporablja naslednje izraze - Slovinci, Slovinjani, slovinski. Najlepše nam njihov pomen ponazori naslednji stavek: 'Drugi Slovinjani, imenovani Ardjeji in Palari, udarijo na Slovince dalmatinske, ki so bili Rimljanom podložni in jih sovražno zasužnjijo.' Na drugem mestu spet pravi 'Pride v tem času slovinski kralj Ostroilo v Dalmacijo ter izžene stare Slovince iz slovinske države, svoje pa znova naseli.' Na tretjem mestu pa pravi: 'Pridejo Rvati z Babine gore in izženejo stare Slovince, naselijo rvatsko zemljo (pri tem misli na ozemlje prve hrvaške države, ki je sicer nastalo kakih 300 let pozneje in je bilo mnogo manjše od današnjega, op. p.), a imenujejo se Rvati po banu Rvatu, ki jim je vladal.' Kačić Miošić očitno ločuje med Slovani, Slovinci in tudi Rvati (Hrvati). Se nadaljuje
mobius
25. 02. 2009 15.52
hup 25.02.2009, 01:02 Še malo zgodovine. Zanimivo je, da imajo Slovaki tako kot Slovenci za svojo sveto drevo Lipo, v svojem znaku (ne grbu, op. avtorja), pa imajo tudi lipov list, kar le še dodatno potrjuje skupen izvor. In kaj imajo pri tem Slavonci? Prvo kar imajo skupnega z nami je poleg podobnega imena to, da je bila Slavonija del Panonije ali pa obratno, da je tudi Panonija in z njo Slavonija bila del starodavne domovine Slovenov, Slovencov ali Slovincev, Sloventov, Slovenetov in še kakšno drugo ime bi lahko našli za naš narod. Davorinu Martinu Žunkoviču se imamo zahvaliti, da nas je opozoril na knjigo Andrije Kačića Miošića iz leta 1756 z naslovom Razgovor ugodni naroda slovinskoga, preko katere pa sem nato našel še knjigo Matije Antuna Reljkovića z naslovom Satir iliti divji čovik iz leta 1762. Reljković je bil izredno ponosen na to, da je Slavonec in je svoji deželi napisal pesem z naslovom 'Satir piva u verše Slavoncem' (satir poje v verzih Slavoncem), v kateri predstavlja Slavonijo kot zemeljski raj. Čeprav je pesem izredno težko prevesti, bom to poskusil na svoj laični način. Pomembno se mi zdi namreč njeno sporočilo, zato mi naj bralec ne zameri nestrokovnega prevoda. 'Slavonija, zemlja (država, dežela) plemenita, pravijo da si lepo (uzorita?), okrašena z zelenimi gorami, obdana s štirimi vodami. ----------------------------- Imela si pred tem junake, kot pravijo pisma in kronike, kateri vedno slavno so se bojevali, in to ime Slavonci so dobili, z Aleksandrom Makedonskim, ki jim je dal dovoljenje in v pismu je tako govoril: 'da nihče pozneje ne bo mogel reči, drugo, kot da ste nam bili pomočniki in sloveli kot hrabri vojaki, ker ste nam vedno bili zvesti, prebivajte mirno v kraljestvi'. ----------------------------- S... nadaljuje!!!
mobius
25. 02. 2009 15.48
hup 25.02.2009, 01:02 Še malo zgodovine. SLOVENCI-Slovaki-Slovinci-Slavonci-Dal... deželi ali državi sta namreč le pokrajini, kjer je nekoč živel isti narod, namreč slovenski! Poglejmo Slovensko-slovaški slovar (Viktor Smolej, DZS, Lj 1983), na strani 446. Tam najdemo pojme Slovak, Slovakinja, Slovaščina itd. Slovakinja je tako v slovaškem jeziku Slovenka, slovaščina slovenčina, Slovaška Slovensko, Slovaški pa Slovenski (Slovensky). Ugotovimo torej, da Slovaki sami govorijo slovensko (ne slovaško!) in da tudi svoji državi pravijo Slovensko oz. uradno Republika Slovenska. Kako pa potem imenujejo Slovaki nas Slovence? Zanimivo je, da nas imajo za Slovince. Sami nas torej ločijo tako, da e spremenijo v i. Slovenec tako postane Slovinec, Slovenka Slovinka, slovenski slovinski, Slovenija Slovinsko, Slovenščina pa Slovinčina. Podobnost med narodoma in državama je torej ne samo v zastavi ampak tudi v originalnem imenu (v imenu ki ga uporablja zase in za druge narod sam, op.p.) Republika Slovenija in Republika Slovenska. Kako razložiti neizpodbitno dejstvo, da se oboji ženimo s Slovenkami, da oboji govorimo slovensko in da oboji živimo na Slovenskem? Povsem preprosto - z zgodovinskimi dejstvi! Že v času kralja Sama, torej v letih 623 do 658, smo živeli v skupni državi, ki so jo sestavljale Karantanija, Panonija, Rakoška, Moravska in Češka. V Karantaniji, Panoniji, Rakoški in Moravski smo takrat živeli Sloveni ali Slovenci in smo vsi govorili slovensko ter imeli skupnega kralja Sama. Veliko slovensko kraljestvo, ki je pod Samom kljubovalo tako Frankom in Bavarcem, kot tudi Obrom, pa je po kraljevi smrti spet razpadlo na manjše kneževine. Te so se nato same zase upirale vsiljivim tujcem. Največjo nesrečo za slovenske kneževine je prinesel konec 9. in 10. stoletje. Takrat so na ozemlje takratne Panonije in Moravske začeli vdirati Madžari, ter osvojili in zasedli velik del Panonije. Na ta način je bil zabit klin med Moravce in Karantance, kajti s severozahoda so v Rakoško vedno bolj prodirali tudi Bavarci. Panonija je počasi postala vse bolj Ogrska oz. Madžarska. Sčasoma so ostali le njeni robovi kot so današnje Porabje, Prekmurje, Medmurje in Slavonija ter Srem. Stoletni stik med 'zahodnimi Slovenci' (Slovinci) in 'vzhodnimi Slovenci' (Slovaki) je bil na ta način dokončno prekinjen, kljub temu, da smo še dvakrat bili pod skupnim slovensko-češkim kraljem. Seveda je na ta način bila prekinjena tudi jezikovna vez. Zato smo oboji razvili svoj knjižni jezik in zlasti vsak svojo pisavo, ki se logično razlikujeta med seboj. V teh tisoč letih ločenega življenja, pa se je tudi precej spremenil jezik, saj smo mi prevzeli ogromno srbskih, Slovaki pa čeških besed. Se nadaljuje!!!
justinijan
25. 02. 2009 14.32
sanader, go home(beri balkan).kdo pa je dramatiziral vsa ta leta?kdo je ustvarjal vsa ta leta incidente,kdo je vsa ta leta kradel slovenska ozemlja,zdaj pa laže evropi,da to ni res?če bi nam bili prijatelji nam tega ne bi počeli in vprašanje z mejo bi bilo tudi že zdavnaj rešeno,naš parlament je ratificiral dokument drnovšek-račan- vi ga niste, pa čeprav ni bila najbolj idealna rešitev.po vaši vojni so slovenci bili najbolj priljubljeni turisti, zdaj jih ne marate,pravite, da vstopa v evropo ne boste kupovali z ozemljem-dajte samo tisto nazaj kar ste si v teh letih prisvojili-plovanija,,kontrolna točka na hotizi,piranski zaliv itd.pa še kaj bi lahko naštel,pa naj bo za drugič.p.s.referendum pa po tihem podpiram......
trzican
25. 02. 2009 13.00
skoraj vsa istra je bila SLOVENSKA.Dajte si to v zabito glavo že enkrat !!!
trzican
25. 02. 2009 12.57
ti pa zapri svoja umazan gobec lažnivi Sanader
Uporabnik113189
25. 02. 2009 08.12
@hup, vse si pokazal nič več ne potrebujemo. Vemo kakšen si in kdo je smešen
hup
25. 02. 2009 01.02
Leta 824 najdemo zapis »v predelu Slovenije, v kraju imenovanem Zila«, kar je v originalu zapisano kot »in partibus Sclaviniae in loco qui dicuntur Zellia.« (France Kos, Gradivo II. 78) Leta 828 zapis »v deželi Slovenija«, latinsko »in partibus Sclaviniae« (M.G.Formulae, 314, no.37) Leta 837 zapis »ozemlje v Sloveniji, v kraju imenovanem Ipuža«, latinsko »territorium in Slavinia in loco nuncupato Ipusa« (Fr. Kos II. no 21.) pa kako mi nebi bilo smiješno na Latinskom piše u zemlji slavenskoj i na teritoriju slavena ti si jednostavno preimenovao u zemlji slovenskoj i na teritoriji slovenaca itd. otkud ti to pravo i sa kojim si razlogom promjenio povijesni tekst? :)
mobius
24. 02. 2009 22.07
hup 24.02.2009, 17:29 In zakaj si se smejal mogoče svojemu neznanju, to človek ponavadi naredi ko ostane brez besed, saj veš psihologija. pz!!!
mobius
24. 02. 2009 22.05
hup 24.02.2009, 17:29 Nič jaz ne trdim to je samo delni prikaz preteklosti, ki jo najdeš v starih zapisih, ti pa priporočam da raziščeš pravo zgodovino svojega naroda z našo zgodovino se ne rabiš ukvarjati, mogoče pa boš še postal ljubitelj zgodovine, ker boš spoznal pravo seveda pa delno resnico o svojih prednikih. In nič ni splošno in nedefinirano raziskuj pa boš spoznal. nikjer ne piše da so prebivalci Karantanije edini predniki Slovencev, saj je Samova država in potem Karantanija in Velika Karantanija ali Slovensko kraljevstvo vsebovalo več pokrajin in področij. Dejstvo pa je da so tvoji predniki, če si delni Hrvat prišli na ozemlja katera so naseljevali naši predniki, povsem jasno pa je da smo se skozi stoletja pomešali med seboj. pz!!