Sanader in njegova politična pot

Ivo Sanader, ki je dve leti in pol pred iztekom mandata nepričakovano odstopil s položaja predsednika hrvaške vlade, pa tudi predsednika vladajoče Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ), je eden najvplivnejših politikov v samostojni Hrvaški. HDZ je vodil od leta 2000, na čelu hrvaške vlade pa je bil od leta 2003 kot osmi hrvaški premier.

Njegova politična pot se je začela konec 80. let v Innsbrucku v Avstriji, kjer je sodeloval pri ustanovitvi podružnice HDZ. Na tamkajšnji univerzi je leta 1982 doktoriral iz romanskih jezikov in primerjalne književnosti, potem pa se je vrnil na Hrvaško in spet nazaj v Avstrijo, kjer je pred politično kariero vodil zasebno podjetje.

Po stikih s prvim predsednikom HDZ in prvim hrvaškim predsednikom Franjem Tuđmanom se je Sanader leta 1990 vrnil na Hrvaško, naslednje leto in pol je bil direktor splitskega Hrvaškega narodnega gledališča (HNK). Po volitvah leta 1992 je vstopil v sabor, poslanski stolček pa je takoj zamenjal za položaj ministra za znanost, tehnologijo in informatiko. Po nekaj mesecih je postal namestnik zunanjega ministra in na položaju ostal do leta 2000. Sredi 90. let je bil slabo leto šef urada predsednika Tuđmana.

Po porazu HDZ na volitvah in Tuđmanovi smrti se je Sanader leta 2000 vrnil v poslanske klopi, istega leta je bil prvič izbran za predsednika stranke. Iz tega časa je znan po ognjevitem nagovoru proti takratni koalicijski vladi Ivice Račana na množičnih protestih v Splitu v podporo generalu Mirku Norcu, ki je bil potem na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obsojen za vojne zločine.

Leta 2002 je Sanader drugič zmagal na volitvah v HDZ in porazil trdo nacionalistično strujo stranke na čelu z Ivićem Pašalićem, ki je bil Tuđmanov najbližji sodelavec in po ocenah številnih drugi najvplivnejši mož v državi.

Po parlamentarnih volitvah leta 2003, na katerih je vnovič slavila HDZ, je Sanader prevzel krmilo hrvaške vlade. Na položaju je ostal tudi po parlamentarnih volitvah leta 2007, ko je spet zmagala HDZ.

Obdajajo ga ljudje, ki mu niso konkurenca, možne tekmece pa je izključil iz HDZ. Sanaderjevo moč je še najbolj občutil Branimir Glavaš, ki je moral zaradi nestrinjanja s predsednikom stranke izstopiti iz HDZ, kasneje pa je bil kot prvi poslanec obsojen za vojne zločine na Hrvaškem.

Hrvaška je pod vodstvom Sanaderja aprila letos postala članica Nata, napredovala pa je tudi do kandidatke za članstvo v EU. V njegovem mandatu se je država modernizirala in odprla v svet, med gospodarskimi dosežki pa velja omeniti izgradnjo avtocestne mreže, zaradi katere se je dodatno razcvetel turizem ob jadranski obali.

Brez napredka pri reševanju slovensko-hrvaških vprašanj

Potem ko je Sanader decembra leta 2003 postal premier, pri reševanju odprtih vprašanj s Slovenijo ni prišlo do napredka, saj je Zagreb v skladu z odločitvijo sabora oktobra 2004 razglasil zaščitno ekološko-ribolovno cone (ERC) v Jadranu, kljub nasprotovanju Ljubljane in Rima. Zaradi njunih intenzivnih prizadevanj sicer ni veljala za članice EU, a je sabor nato na predlog Sanaderjeve vlade 15. decembra 2006 odredil njeno polno uveljavitev tudi za članice EU, in sicer s 1. januarjem 2008. Cono je nato Hrvaška s tem datumom tudi uveljavila, po vztrajnih pozivih Bruslja, Slovenije in Italije pa je 15. marca 2008 izvajanje cone zamrznila.

V času prejšnje slovenske vlade sta državi 10. junija 2005 na srečanju na Brionih napovedali nov zagon v odnosih in podpisali brionsko izjavo o izogibanju incidentom, oktobra istega leta pa je Zagreb Sloveniji uradno predlagal posredovanje mednarodnega pravosodnega telesa pri določanju meje na morju.

Kljub brionski izjavi so se sicer incidenti na spornih območjih ob meji na kopnem in na morju nadaljevali tudi v prihodnjih letih, tudi zaradi ukrepov hrvaških lokalnih oblasti na Muri pri Hotizi in na območju levega brega Dragonje, a jih je bilo v zadnjih letih nekoliko manj.

Sanader in tedanji slovenski premier Janez Janša sta avgusta 2007 na Bledu dosegla neformalno načelno soglasje, da bo vprašanje meje na morju in spornih točk na kopenski meji reševalo Meddržavno sodišče v Haagu ob izpolnitvi določenih pogojev, vladi pa sta v ta namen ustanovili posebne komisije.

Odnosi so se močno zaostrili v zadnjega pol leta, potem ko je Slovenija decembra lani dala zadržke na zapiranje in odpiranje več kot deset poglavij v pogajanjih Hrvaške z EU. Razlog: Hrvaška je v pristopnih pogajanjih z EU predložila sporne dokumente, v katerih prejudicira mejo. Sanader je ves čas ostal brezkompromisen in vztrajal, da Hrvaška za vstop v EU ne bo dala niti pedi hrvaškega ozemlja in da je treba vprašanje meje reševati dvostransko oziroma pred mednarodnim pravosodnim telesom.