Zagreb vztraja pri svojih stališčih

Hrvaški premier Ivo Sanader je danes v Zagrebu ocenil, da je evropski komisar za širitev Olli Rehn ponudil nekatere "nove vidike," ki sicer bistveno ne spreminjajo značaja hrvaško-slovenskega spora glede meje. Dodal je, da bo Hrvaška "še malo" preučila Rehnov predlog in da Zagreb vztraja pri svojih stališčih.

Sanader je po srečanju državnega odbora za Nato še dejal, da Hrvaška vztraja pri ločitvi pogovorov z EU od vprašanja meje in njegovega reševanja na Meddržavnem sodišču v Haagu. Na tem srečanju je bil tudi hrvaški predsednik Stipe Mesić, sicer pa ne on ne Sanader danes nista želela odgovoriti, ali bo Hrvaška sprejela predlog EU za rešitev hrvaško-slovenskega spora o meji.

Kot je ponovil Sanader, ima Hrvaška "široko podporo mednarodne skupnosti," ko trdi, da obmejnega vprašanja ne more mešati s pristopnimi pogajanji. Poudaril je še, da je Zagreb od Bruslja zahteval enak odnos, kot ga je imela EU do Slovenije, ko je ta leta 2004 vstopila v povezavo. "Slovenija je z istim odprtim vprašanjem vstopila v Nato in EU. Če Evropa želi graditi svojo prihodnost in integracijo na enakih standardih, potem ne more obravnavati Slovenije na en, Hrvaške pa na drug način," je ponovil Sanader.

Kot je še poročala hrvaška tiskovna agencija Hina, hrvaški premier ni naravnost odgovoril na novinarsko vprašanje, ali bi hrvaški "da" Rehnovemu predlog pomenil, da bo država lahko končala pristopna pogajanja do konca leta in postala članica EU. "Hrvaška bo vstopila v EU, a ne na način, da bo dala svoje ozemlje. Ali bo to kakšen mesec prej ali kasneje, je v tem trenutku težko povedati," je odgovoril Sanader. Mesić se je strinjal s Sanaderjem in ponovil, da se bo Hrvaška sklicevala na mednarodno pravo.

Bo Sanader zavrnil Rehna?

Medtem ko v Zagrebu še vedno preučujejo podrobnosti najnovejšega predloga EU, Jutarnji.hr piše, da je že povsem jasno, da vlada Iva Sanaderja ne bo sprejela ponudbe Ollija Rehna.

Po poročanju hrvaškega spletnega portala naj bi šel predlog Ollija Rehna na roko Slovencem, saj jim pušča odprta vrata za uresničitev velikega števila ciljev, zaradi katerih so šli v diplomatski spor s Hrvaško. Kljub temu da predvidevajo, da bo sporazum temeljil na mednarodnem pravu, vseeno spominjajo tudi na načelo pravičnosti. A to je, tako ocenjuje Zagreb, prevelika koncesija Ljubljani, zato vladi ne preostane nič drugega, da predlog Ollija Rehna zavrne, je za Jutarnji list povedal neki hrvaški diplomat.

Članice EU se nad obnašanjem Ljubljane zgražajo, piše spletni portal, in podpirajo predlog Hrvaške, da se mejni spor reši pred mednarodnim sodiščem. Tudi zunanji ministri Italije, Velike Britanije, Češke, Avstrije in Švedske so javno obsodili slovensko blokado nadaljevanju pogajanjem o vstopu Hrvaške v EU, vendar se za zdaj še nihče ne želi javno soočiti s Slovenijo, vendar bodo, tako Jutarnji.hr., ko bodo vse možnosti za nadaljnje pogovore izčrpane, stopili na hrvaško stran. To pa je razlog, da nihče v Zagrebu ne vidi razloga za spremembe stališč, je povedal vir Jutarnjemu listu.

Na vprašanje, zakaj so potem članice EU podprle najnovejši predlog Ollija Rehna, je hrvaški diplomat odgovoril: ''Zakaj članice EU ne bi podprle še en poskus, da bi se spor rešil s pogovorom. Vendar bodo takrat, ko drugih možnosti ne bo več,  članice ponovno preučile razmere in gotovo ne bodo podprle Slovenije, ampak Hrvaško.''

Eden izmed razlogov zaradi katerih vlada ne odstopa od svojih začetnih pozicij je ta, tako menijo v zagrebških diplomatskih krogih, da od hrvaškega vstopa v Nato od slovenske odločnosti ni ostalo skoraj nič. Ljubljana je, soočena z nepopustljivo ameriško diplomacijo, skoraj brez resnega kljubovanja, preklicala blokado vstopa Hrvaške v Nato. Če bi bila slovenska politična elita res prepričana v svoj prav, ne bi nikoli popustila, tako kot pred ameriškimi pritiski ni klonila Grčija v sporu z Makedonijo. To potrjuje, da Ljubljana uveljavlja pravilo močnejšega: kjer je šef, se obnaša kot ta od nje zahteva, kjer pa šefa ni, kot je primer EU, poskuša uveljavljati svojo voljo.

Problem pa je v tem, kot opozarjajo v Bruslju, da je z vsakim dnem datum vstopa Hrvaške v EU vse dlje. Zaradi tega je del evropskih diplomatov prepričan, da se tako za hrvaško kot za slovensko odločnostjo pravzaprav skrivajo notranjepolitični razlogi. Težko je namreč spregledati, da so v igro vstopile tudi predsedniške volitve, ki bodo na Hrvaškem prihodnje leto, piše Jutarnji. Če želi Sanader na mesto predsednika postaviti svojega človeka ali sam namerava kandidirati, potem mu bodo gesla kot ''Ni popuščanj, ko gre za nacionalni ponos'' še kako prav prišla v času kampanje. Kot trdijo v diplomatskih krogih, pa obstaja še eden razlog za Sanaderjevo nepričakovano zadržanost do EU. Zaradi težke ekonomske krize pozicija Sanaderja in HDZ ni več tako prepričljiva. Prav zato in zaradi drugih zahtevnih reform so se v vladi odločili vstop v Nato predstaviti kot svojo najpomembnejšo zmago, medtem ko bodo pogovore za vstop v EU premaknili v drugi plan in sploh ne bodo več predmet predvolilne kampanje.

Medtem ko Jutarnji list piše, da Sanader Rehnovega predloga ne bo sprejel, pa reški Novi list izpostavlja, da bodo hrvaški pravni strokovnjaki podprli sprejem novega Rehnovega predloga, ker so ga ocenili kot doslej najbolj sprejemljivega. "Hrvaška ne bo hitela z odgovorom Bruslju, preden se ne posvetuje z domačimi pravnimi strokovnjaki, kar pomeni, da bo Bruslju verjetno odgovorila šele v sredo, čeprav Olli Rehn do ponedeljka zvečer pričakuje odgovor hrvaške strani na svoj novi predlog o reševanju hrvaško-slovenskega obmejnega spora," napoveduje časnik.

V sredo se bodo v Bruslju spet srečali Rehn in zunanja ministra obeh držav, Gordan Jandroković in Samuel Žbogar, končno hrvaško odločitev pa naj bi sprejel premier Ivo Sanader, potem ko bodo pravni strokovnjaki svoje mnenje predstavili njemu in hrvaškemu predsedniku Stipetu Mesiću, še piše časnik, ki opozarja na ključno vlogo hrvaških pravnih strokovnjakov pri določanju hrvaških stališč in urejanju obmejnega spora, ne nazadnje pa so ugledni hrvaški pravniki vplivali tudi na hrvaško zavračanje dogovora pokojnih premijerov Ivice Račana in Janeza Drnovška.

Kot je neuradno še izvedel Novi list, novi Rehnov predlog odstopa od mediacije in predvideva urejanje spora z ad hoc arbitražo. "Čeprav spin s slovenske strani navaja, da Rehnov novi predlog predvideva sprejemanje načela pravičnosti - ex aequo et bono - smo izvedeli, da to ni točno," dodaja še časnik.

Navaja, da so na hrvaškem kot škandalozno ocenili izjavo ministra Žbogarja, da bi zaradi urejanja spora na Meddržavnem sodišču padla slovenska vlada. Na Hrvaškem ne morejo dojeti, kako je lahko uveljavljanje mednarodnega prava po najvišjih standardih, ki veljajo v Haagu, v takšnem nasprotju z interesi Ljubljane, pojasnjuje časnik.

"Arbitraža torej pomeni odstop od Haaga, Banski dvori (vlada) pa za to potrebujejo Mesićevo soglasje, kar sploh ne bo enostavno, glede na že potrjeno Mesićevo nepopustljivost. Obenem bodo morali pojasniti, da arbitraža nima nobene veze s trgovino s hrvaškim ozemljem", ki ga je omenjal Sanader, sklene Novi list.