26 nadstropje, kamor je treščilo letalo, sta eksplozija in požar povsem uničila. Pred nesrečo je bilo v stolpnici, kjer je sicer zaposlenih 1200 ljudi, le še 300 uslužbencev, ki so se iz nižjih nadstropij lahko rešili po stopnicah.
V nesreči sta poleg pilota življenje izgubili tudi dve odvetnici deželne vlade, ki ima sedež v stolpnici. 60 ljudi je ranjenih, od tega ji je 11 v bolnišnici, nekateri med njimi so dobili hude opekline. Zadnja štiri nadstropja 150 metrov visoke stolpnice, ki so jo zgradili konec šestdesetih let in je bila najprej sedež družbe Pirelli, leta 1978 pa jo je odkupila deželna vlada, so bila zaradi obnove prazna, sicer bi bilo žrtev še več, saj jih je zajel požar.
Malo pred predvidenim pristankom na milanskem letališču, kamor je pilot Luigi Fasula priletel iz Švice, je kontrolnemu stolpu sporočil, da ima težave s pristajalnim sistemom, nato pa je zavil na sever nad mesto, čeprav so ga iz kontrolnega stolpa večkrat opozorili, naj se vrne nad letališče. Priče, ki so videle nesrečo, trdijo, da je letalo usmeril naravnost v nebotičnik, tik pred trčenjem pa še povečal hitrost letala.
Njegov sin je za časnik La Repubblica izjavil, da je prepričan, da se je njegov oče za tragično dejanje odločil zaradi finančnih težav.
Po pričevanjih prijateljev pokojnega pilota, se je Luigi Fasolo odločil, da na poti v Lugano zavije prek Italije, saj bi s tem prihranil takse na letalsko gorivo. Letala s tem dobijo povrnjeno takso za gorivo, ki so ga kupili v Švici, saj se šteje, da so gorivo izvozili. To naj bi bila pogosta in normalna praksa tamkajšnjih pilotov.
Taisti znanci so tudi zanikali možnost, da bi se Fasolo – sicer telesno in emocionalno zdrav šestdeset letnik - želel ubiti. Po njihovem mnenju je nesrečo prej povzročila mehanska okvara na letalu.
