Samo še Romunija in Bolgarija

Nemška kanclerka Angela Merkel je danes v Berlinu obljubila, da bo njena država, ki bo v prvi polovici prihodnjega leta prevzela predsedovanje Evropski uniji, predstavila "vizijo" za oživitev evropske ustavne pogodbe. "Načrt bomo razgrnili ob koncu našega predsedovanja," je dejala. Obenem je menila, da "v bližnji prihodnosti" ni mogoče načrtovati nadaljnjih širitev EU, z izjemo Romunije in Bolgarije, ki se bosta povezavi pridružili predvidoma januarja 2007.

Ob predstavitvi prednostnih nalog nemškega predsedstva EU na današnjem forumu nemške fundacije Bertelsmann v Berlinu je Merklova poudarila, da Nemčija nikakor ne bo pristala na zmanjšanje obsega evropske ustave, čeprav bi tako lažje dosegla soglasje vseh držav članic EU. "Ne smemo le izvzeti stvari, ki so najenostavnejše, in pustiti ostalo. Stvari se moramo lotevati ambiciozno," je dejala.

Potrebna je konsistentna dobrososedska politika

Namesto polnopravnega članstva v EU bi morala unija po ocenah nemške kanclerke zainteresiranim državam ponuditi "konsistentno dobrososedsko politiko". "V bližnji prihodnosti nikakor ne moremo pristati na nadaljnje širitve," je menila. Izpostavila je predvsem Turčijo, ki mora po njenih besedah nujno izpolniti vse pogoje za članstvo, tudi tiste, ki zadevajo Ciper.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso se je strinjal, da brez evropske ustavne pogodbe ni možnih nadaljnjih širitev EU, in pozdravil napoved Berlina za oživitev razprave o tem dokumentu. "Potrebujemo bolj učinkovito sprejemanje odločitev, bolj transparentne institucije, več koherentnosti v zunanjih odnosih," je dejal.

Na forumu o prihodnosti EU je spregovoril tudi francoski premier Dominique de Villepin, ki se je osredotočil na energetsko varnost Evrope. S tem v zvezi je predlagal srečanje voditeljev držav članic EU in glavnih dobaviteljic nafte in plina (Rusija, Alžirija, Norveška, Kazahstan, Azerbajdžan). Hkrati je predlagal imenovanje posebnega predstavnika EU za energijo. "Da bi si zagotovili energetsko varnost, potrebujemo pravo evropsko energetsko diplomacijo," je dejal.

De Villepin je ob tej priložnosti tudi zagovarjal "evropski gospodarski patriotizem". "Za lažjo zaščito svoje gospodarske prihodnosti je prvi pogoj, da bolje zaščitimo svoje interese," je pojasnil.

Belgijski premier Guy Verhofstadt je po drugi izpostavil nujnost izboljšanja načina sprejemanja odločitev v EU. Kot prvo je treba odpraviti soglasje, je poudaril.

Madžarski premier Ferenc Gyurcsany pa je spričo nemirov v svoji državi opozoril na možnost okrepitve nacionalističnih sil v Evropi. "Treba je spremeniti mišljenje državljanov, da jim mora država zagotoviti blaginjo," je dejal.