'Samo bog ve, kaj se bo zgodilo'

Le 12 dni po uničujočem potresu 7. stopnje je včeraj Haiti stresel nov močnejši potresni sunek z močjo 4,7 stopnje po Richterju. Potres je imel žarišče približno 30 kilometrov zahodno od prestolnice Port au Prince. Žarišče je bilo tudi relativno plitko – vsega 4,1 kilometra pod površjem, Haiti pa je stresel ob 16.51 po lokalnem času, je sporočil ameriški seizmološki urad.

Potres je sicer trajal le nekaj sekund, o dodatni škodi v državi, kjer je več kot milijon ljudi brez strehe nad glavo, pa za zdaj ne poročajo.

Samo v prestolnici in okolici več kot 150.000 mrtvih

Samo na območju haitijske prestolnice Port au Prince je število smrtnih žrtev uničujočega potresa naraslo na več kot 150.000, je včeraj povedala predstavnica vlade in dodala, da je pod ruševinami ujetih še na tisoče mrtvih.

Po besedah Marie-Laurence Jocelyn Lassegue temeljijo številke na podatkih družbe CNE, državne družbe, ki 'pobira' mrtve z ulic in jih polaga v množične grobove zunaj mesta. Število pa velja le za prestolnico in njeno okolico in ne za druga mesta, ki so bila tudi prizadeta v potresu, kot je mesto Jacmel, kjer naj bi bilo še na deset tisoče mrtvih.

V soboto so ZN objavili podatek, da je haitijska vlada potrdila 111.481 smrtnih žrtev, pričakujejo pa, da bo vseh mrtvih več kot 200.000. ''Nihče ne ve, koliko je še pokopanih pod ruševinami. 200.000? 300.000? Kdo bi vedel,'' je rekla Lassegue.

300 žandarjev iz EU

EU bo tako na pomoč poslala predvidoma okrog 300 žandarjev, ki naj bi pomagali zagotoviti razdeljevanje pomoči. Sodelovanje v tej misiji, ki naj bi delovala pod okriljem misije ZN, imenovane Minustah, so poleg Francije in Italije, ki naj bi prispevali po sto žandarjev, napovedale tudi Nizozemska, Španija, Portugalska in Romunija, ki sicer sodelujejo v evropski žandarmeriji. Velika Britanija je sicer ob tem izpostavila mnenje, da je v državi že dovolj, okoli 20.000 pripadnikov ZDA.

O napotitvi vojakov na Haiti EU po navedbah diplomatskih virov v Bruslju ne razmišlja. Kot možnost se izpostavlja napotitev prostovoljnih sil v to državo, več ministrov pa je izpostavilo tudi potrebo po pomoči sirotišnicam na terenu, medtem ko je Evropska komisija danes posvarila pred množičnimi in prenagljenimi posvojitvami otrok.

Težko delo, katastrofalne razmere

Mednarodni humanitarni delavci na Haitiju tudi sicer delajo s polno paro, potem ko so bili deležni kritik, da hrana, voda in zdravila do večine žrtev sploh ne pridejo. Preživeli kampirajo v katastrofalnih razmerah v okoli 300 kampih v različnih delih prestolnice, natančneje njegovih ruševinah. Ljudje še vedno prosijo za hrano, vodo in zdravila, ki jih ne dobijo dovolj.

Istočasno, ko je haitijska vlada razglasila konec iskalne akcije za preživelimi, so reševalci pod ruševinami hotelske trgovine našli mladeniča Wismonda Extanusa, ki je pod ruševinami preživel enajst dni. Extanus je imel srečo, saj je ostal ujet v trgovini, kjer je imel dostop do sokov, piva in keksov. ''Bil sem lačen, močno lačen, a sem vsak večer mislil na to, da bom preživel,'' je sporočil iz bolnišnice.

Vlada ekipam reševalcev sicer ni direktno rekla, naj prenehajo iskati, prenehala je le z organizacijo reševanja. ZN zdaj pravijo, da se morajo osredotočati na preživele, ki prebivajo v grozljivih razmerah. ''Razen kakšnih čudežev upanja ni več,'' je povedala predstavnica ZN.

Varnostne težave

Poleg logističnih problemov, s katerimi se soočajo humanitarni delavci, se pojavljajo tudi problemi varnosti pri dostavljanju hrane, saj na ulicah vlada kaos, vse več pa je tudi ropanja opuščenih poslopij in zgradb. Ljudje se dobesedno borijo za vreče z rižem, pomagati pa jim ne morejo niti vojaki.

Predstavniki humanitarne organizacije Plan International so v soboto celo ustavili dobavo hrane, dokler situacija ne pride pod nadzor. Po sedanjih pravilih eno vrečo riža razdelijo med štiri osebe, vrste za hrano pa so neskončne.

Kljub vsemu pa je še ena novica ta konec tedna oznanila, da se življenje počasi vrača v normalne tirnice. Po enajstih dneh so banke v Port au Princeu spet odprle svoja vrata, vrste ljudi, ki dvigujejo denar, pa so bile enako dolge kot tiste za hrano. V mestu je vedno več stojnic s sadjem in zelenjavo, kjer bodo ljudje zdaj, ko bodo imeli denar, lahko nakupovali, kar prej niso mogli. ''Samo bog ve, kaj se bo zgodilo,'' je rekel en učitelj.