Le 28 pravih demokracij

Čeprav bi lahko skoraj polovico vseh držav sveta označili kot demokratične, je "pravih demokracij" samo 28, izhaja iz poročila, ki so ga objavili pri britanskem časniku The Economist. Skoraj popolna demokracija vlada na Švedskem, sledijo pa ji Islandija, Nizozemska, Norveška in Danska. Sicer se je v prvo skupino uvrstilo kar 17 držav članic Evropske unije, med njimi tudi Slovenija, ki si z Urugvajem deli 27. mesto. Na lestvici je 165 držav sveta in dve ozemlji.

The Economist je pri preučevanju ravni demokracije v državah upošteval 60 kazalcev, ki jih je uvrstil v pet kategorij: svobodne volitve, državljanske svoboščine, delovanje vlade, politična participacija in politična kultura.

Slovenija se je najbolje odrezala na področju volilnega procesa in pluralizma, kjer je dosegla 9,58 točke (od deset možnih) in državljanskih svoboščin (8,82 točke). Razmeroma visoko oceno je prejela za delovanje vlade (7,86 točke), slabo pa ji kaže pri politični kulturi (6,88 točke) in politični participaciji (6,67 točke). Njena skupna ocena je tako 7,96 točke.

Za primerjavo: Švedsko je The Economist ocenil s skupno oceno 9,88 točke - edino področje, na katerem ni prejela desetice, je politična kultura, kjer je prejela "zgolj" 9,38 točke.

Skupini 28 držav s "pravo demokracijo" sledi 54 "demokracij z napako", 30 "hibridnih režimov" in 55 avtoritarnih držav. V prvi skupini je največ držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), dve državi iz Latinske Amerike - Kostarika (25) in Urugvaj (27), dve iz srednje Evrope - Češka (18) in Slovenija (27) ter ena iz Afrike (Mauritius).

Velika Britanija in Francija na repu

Med neprijetnimi presenečenji, ki jih je prinesla raziskava, je razmeroma nizka stopnja demokracije v Veliki Britaniji in Franciji, ki sta z 23. in 24. mestom na repu pravih demokracij, ter v Italiji, ki se je uvrstila na 34. mesto.

Slab dosežek Velike Britanije gre morda pripisati dejstvu, da ima najnižjo raven politične participacije v razvitem svetu. Poleg tega jo pesti tudi upad državljanskih svoboščin, po navedbah bruseljskega spletnega biltena EUobserver navaja poročilo.

Sledi Francija, ki si je nizko mesto na lestvici prislužila s "slabim rezultatom na področju delovanja vlade, politične participacije in politične kulture".

Italija se je med demokracije z napako uvrstila zato, ker ima po navedbah poročila težave pri splošnem delovanju in volilnem procesu, pripisujejo pa ji tudi šibko politično kulturo, poroča EUobserver.

V skupini demokracij z napako je še sedem držav članic, ki so v EU vstopile 1. maja 2004 - Estonija (33), Ciper (36), Madžarska (38), Litva (39), Slovaška (41), Latvija (43) in Poljska (46). "Nove države članice imajo bolj ali manj enako raven politične svobode in državljanskih svoboščin kot stara razvita EU, vendar pa precej zaostajajo na področju politične participacije in kulture - to kaže na razvrednotenje in šibkost demokratičnega razvoja," po poročanju EUobserverja navaja The Economist. Ob tem dodaja, da v večini držav vzhodne Evrope obstaja "razlika med formalno in vsebinsko demokracijo".

Bolgarija in Romunija, ki se bosta povezavi pridružili 1. januarja 2007, sta zasedli 49. in 50. mesto, Hrvaška in Turčija, kandidatki za članstvo, pa 51. in 88. mesto.

Sicer se je med državami, ki niso članice EU, najvišje uvrstila Avstralija (osem), sledita ji Kanada (devet) in Švica (deset). ZDA so zasedle 17. mesto, kar The Economist pripisuje "nekaterim značilnostim vladanja in državljanskih pravic".
Najnižje mesto je pred Togom, Čadom in Srednjeafriško republiko zasedla Severna Koreja. Avtorji lestvice še ugotavljajo, da več kot polovica vseh ljudi na svetu živi v nekakšni demokraciji, le 13 odstotkov pa jih uživa pravo demokracijo. 55 držav se uvršča v najslabšo kategorijo in 40 odstotkov vsega prebivalstva na svetu živi v avtoritarnih režimih.