Sami smo krivi za segrevanje

Za globalno segrevanje ozračja je kriv človek so ob zaključku konference v Parizu v končnem poročilu o podnebnih spremembah zapisali svetovno znani klimatologi. Kot so zapisali v poročilu, ki ga je oblikovala Mednarodna skupina Združenih narodov za podnebne spremembe (IPCC), je segrevanje v minulem stoletju "zelo verjetno" oziroma z 90-odstotno verjetnostjo posledica človeške dejavnosti.

Ozračje Zemlje se bo do leta 2100 po ocenah klimatologov v najboljšem primeru segrelo za od 1,1 do 2,9 stopinje Celzija, v najslabšem primeru lahko pričakujemo povišanje temperatur za od 2,4 do 6,4 stopinje Celzija. Gladina morja se bo po najbolj optimističnih predvidevanjih zvišala za od 18 do 38 centimetrov, v najslabšem primeru pa od 26 do 59 centimetrov, so zapisali v poročilu, pri oblikovanju katerega je sodelovalo okoli 2500 znanstvenikov iz več kot 100 držav.

Snežna odeja se bo krčila

Višje stopnje ogljikovega dioksida bodo povzročile večje kisanje oceanov, snežna odeja se bo še naprej krčila, povečala se bo intenzivnost taljenja območij, ki veljajo za stalno zamrznjena, taljenje ledenikov se bo nadaljevalo tako na Arktiki kot Antarktiki, predvideva poročilo.

Izredno visoke temperature, vročinski valovi bodo najverjetneje postali pogostejši, tajfuni in orkani bodo postali močnejši, ni pa jasno, ali se bo po povečalo tudi njihovo število. Tropske nevihte se bodo premikale proti poloma. Zalivski tok se bo najverjetneje upočasnil, kar pa v zahodni Evropi ne bi smelo povzročiti nove ledene dobe. Visoke temperature zraka bodo pomagale kompenzirati izgubo toplote tega blažilnega toka v Atlantiku.

V zadnjih stotih letih, od 1906 do 2005, se je temperatura dvignila za 0,74 stopinje Celzija, pri čemer pa se je ozračje v zadnjih 50 letih segrelo skoraj dvakrat toliko kot v celem stoletju.

Oceani so se zaradi višje temperature zraka segreli do globine vsaj 3000 metrov, ledeniki in snežna odeja na obeh poloblah so se skrčili, gladina morja pa se je med letoma 1961 in 2003 dvignila za 1,8 milimetra na leto, pri čemer se je v letih od 1993 do 2003 tempo pospešil na 3,1 milimetra na leto. Večina dviga je posledica širitve vode zaradi segrevanja, ostalo pa pritekanja vode iz taljenja ledenikov in snega.

Globalno količina padavin nad kopnim se je povečala za od odstotek do dva odstotka, regionalno pa so trendi zelo različni. Pogostnost suš se je marsikje povečala, predvsem kot posledica spremenjene splošne cirkulacije zraka. Bolj sušno postaja v Sahelu, Sredozemlju, južni Afriki in južni Aziji, bolj mokro pa postaja na vzhodu Severne in Južne Amerike, na severu Evrope in v severni ter osrednji Aziji. Strokovnjaki so tudi izpostavili pogostnost obilnih padavinskih dogodkov, izmerjeno pa je tudi zakislevanje površinskega sloja oceanov.

Po Evropi ugasnili luči

Pred objavo poročila so po vsej Evropi za pet minut ugasnili luči in tako sporočili, da je treba prenehati razsipavati z energijo. V Parizu so ugasnili 20 tisoč luči, ki osvetljujejo znameniti Eifflov stolp, za pet minut pa je bil v temi tudi rimski Kolosej.

Akciji Zavezništva za planet smo se pridružili tudi v Sloveniji in po ocenah Elesa v petih minutah prihranili nekaj tisoč kilovatnih ur električne enrgije.

V Elektru Slovenije sicer ocenjujejo, da akcija ni bila dovolj močno zastavljena, ker ni ciljala na pravi strukturni delež v celotni porabi električne energije, saj ''razsvetljava v gospodinjstvih ni prevladujoči delež''.

Celoten odjem električne energije včeraj zvečer se je v petih minutah znižal za nekaj 1.000 kilovatnih ur, ocenjujejo v Elesu. Ker je do prišlo v času višje tarife, ko je cena električne energije za gospodinjstva približno 0,1 evrov za kilovatno uro, to pomeni le nekaj 100 evrov prihranka.

Če bi v Sloveniji za pet minut prišlo do električnega mrka, bi izpadlo približno 167 megavatnih ur (167.000 kilovatnih ur), kar je, preračunano v denar, 16.700 evrov. Vendar tu ne moremo govoriti o prihranku, saj bi nepopravljivo škodo za celotno gospodarstvo verjetno šteli v milijonih evrov.