Saleh razpustil vlado

Po odstopu treh ministrov je  jemenski predsednik  Ali Abulah Saleh razpustil vlado, a je ministre hkrati prosil, da do nadaljnjega opravljajo tekoče posle, je sporočila jemenska državna tiskovna agencija.

Abdulah Alsadi, jemenski veleposlanik pri Združenih narodih, je danes v urad predsednika poslal odstopno izjavo. Gre za odstop še enega vidnega člana Salehove administracije, ki je odstopil zaradi nasilja nad protestniki.

Po zadnjih podatkih je zaradi streljanja privržencev predsednika Saleha na protivladne protestnike umrlo 52 ljudi, več kot 120 pa je bilo ranjenih. Ostrostrelci so v petek s streh stavb ob univerzi v Sani pričeli streljati na protestnike. Ti pravijo, da je bilo strelcev sedem in da so nosili vladne identifikacijske izkaznice, kar vlada zanika, za poboj pa krivi oborožene posameznike med protestniki.

Danes je odstopila tudi jemenska ministrica za človekove pravice Huda al Ban. Po njenih besedah je odločitev za odstop sprejela iz protesta "zaradi masakra" nad protestniki, ki so se v petek zbrali na najbolj množičnih demonstracijah doslej in zahtevali odstop predsednika Alija Abdulaha Saleha.

Skupaj z al Banovo so iz vlade izstopili že trije ministri. Po petkovem nasilju je iz jemenske vlade zaradi "neupravičene uporabe sile" odstopil minister za turizem Nabil al Fakih, že pred njim pa minister za vero Hamud al Hatar.

Zaradi nasilja nad protestniki je tudi pleme Hašid, iz katerega izhaja sam predsednik Saleh, slednjega pozvalo, naj odstopi. V državi, kjer plemenske povezave igrajo večjo vlogo kot pripadnost državi, predstavlja umik podpore lastnega plemena močan udarec predsedniku. Pozivom plemena Hašid k odstopu Saleha so se pridružili tudi pomembni verski voditelji.

Na pogrebu okoli 30 žrtev petkovega streljanja se je medtem danes v Sani zbralo več deset tisoč ljudi. Okoli trideset trupel obloženih z venci so položili v vrste na trg pred univerzo, da se je od njih lahko kljub prisotnosti oboroženih predstavnikov varnostnih sil poslovila velika množica ljudi.

Po petkovem nasilju je predsednik Saleh sicer sporočil, da je svet za nacionalno varnost po vsej državi razglasil izredne razmere. Kako dolgo naj bi izredne razmere trajale, še ni jasno, bodo pa imele ta čas varnostne sile še bolj proste roke pri ukrepanju proti protestnikom. Poleg tega so povsod po državi uvedli prepoved nošnje orožja, ki jo vojaki že uveljavljajo.

Na tisoče ljudi že od 21. februarja tabori na trgu v bližini univerze v Sani in zahteva odstop Saleha, ki je na oblast prišel leta 1978.

Ogenj nezadovoljstva dosegel Sirijo

Množica je zažgala sedež vladajoče stranke Baath v sirskem mestu Deraja. Na tisoče ljudi se je že treji dan zbralo na demonstracijah, na katerih so zahtevali ukinitev izrednega stanja, ki v tej sredozemski državi traja že 48 let.
Val nemirov v arabskem svetu je očitno dosegel tudi eno najbolj avtoritarnih držav Bližnjega vzhoda.

Demonstranti so zažgali tudi poslopje sodišča in podružnici dveh telefonskih družb. Ena izmed njiju, Syriatel, je v lasti Ramija Maklufa, bratranca sirskega predsednika Bašarja al Asada. Za predsednikovega bratranca, ki ima v lasti nekaj večjih sirskih podjetij, zaradi korupcije veljajo sankcije Združenih narodov.

''Požgali so simbole represije in korupcije,'' je povedal neimenovani aktivist. ''Bližnje banke so ostale nedotaknjene.''

''Ne, ne izrednemu stanju. Smo ljudje, ki verjamejo v svobodo,'' so skandirali protestniki v Deraji. Varnostne sile so protestnike skušale razgnati s solzilcem. Okoli 40 ljudi je zaradi vdihovanja solzilca moralo poiskati zdravniško pomoč.

V Deraji je bila tudi vladna delegacija, ki je prišla izrečt sožalje sorodnikom žrtev, ki so jih v preteklih dneh ubile varnostne sile. Te so v petek pričele streljati na civiliste, ki so na mirnih demonstracijah poleg političnih svoboščin in konca korupcije zahtevali tudi izpustitev 15-ih otrok, ki jih je policija priprla zaradi pisanja protestnih grafitov. Ubiti so bili štirje ljudje.

Izredno stanje v Siriji traja že od prevzema oblasti stranke Baath, ki se je zgodil leta 1966.
 

Kralj naj izpolni obljube!

Na tisoče ljudi je danes po večjih mestih Maroka zahtevalo spoštovanje človekovih pravic in konec korupcije. Kralja Mohameda VI. so protestniki pozivali k izvedbi reform, ki jih je obljubil po prvih protestih v tej zmerni severnoafriški kraljevini.

''Maroko bi se moral kaj naučiti iz tega, kar se dogaja okoli njega,'' je dejal Bouchta Musaif, eden od protestnikov v prestolnici Rabat. ''Kralj ni izpolnil zahtev, postavljenih na prvih vsedržavnih protestih, zato smo se vrnili na ulice. Obljubil je reformo ustave, in vsi vemo, kaj je bilo iz tega,'' pravi Musaif.

Tisoči Maročanov so se podali tudi na ulice Casablance, Tangerja in Agadira.

9. marca je maroški kralj Mohamed obljubil reformo sodstva, močnejšo vlogo parlamenta in političnih strank ter večjo avtoriteto lokalnih oblasti. Prav tako je imenoval komisijo, ki bo skupaj s političnimi strankami, sindikati in skupinami iz civilne družbe do junija oblikovala predloge sprememb.

''Maročani si želijo videti sadove kraljevega govora,'' pravi Abdelhamid Amine iz skupine za zaščito človekovih pravic. ''Želijo, da njihova družba iz družbe podložnikov postane družba državljanov.''

''Želimo konec korupcije, ki jo je najti povsod,'' je dejala Dalila, oblečena v zahodna oblačila. Nekaj protestnikov je nosilo in med vzkliki ''Konec korupcije!'' v zrak dvigovalo metle. Zopet drugi so nosili iz kartona izrezane črke ''f'', kar se je nanašalo na vlogo, ki jo je priljubljeno socialno omrežje Facebook imelo pri organizaciji protivladnih protestov.