Sagrada Familia raste, za 35 milijonov pa bo 'debelejša' tudi mestna proračunska pogača

Bazilika barcelonskemu mestnemu svetu sicer ne povzroča sivih las le zaradi dolžine gradnje - graditi so jo začeli že daljnega leta 1882, ampak predvsem zaradi težav z ureditvijo okolja, ki so nastale zaradi megalomanske strukture.

Z dogovorom, ki ga barcelonske oblasti označujejo kot "zgodovinskega", bodo uredili gradbeno dovoljenje stavbe, ki ga ta nikoli ni imela in razrešili vprašanje dostopa do bazilike. Urejanje tega vprašanja med drugim vključuje razlastitev lastnikov 150 domov in dokončanje predora hitre železnice pod ulico Mallorca.

Bazilika bo v zameno za ureditev naštetega mestu v desetih letih plačala okoli 35 milijonov evrov, kar naj bi štelo tudi kot nekakšna globa za nikoli plačane dajatve.

Največja bitka se je sicer v zadnjih letih bila med gradbenim odborom bazilike in prebivalci na hišnih številkah 410-414 ulice Mallorca. Prebivalci so se v ta kompleks, delo družbe Núñez y Navarro, preselili konec sedemdestih, potem ko je njihova stavba dobila občinsko dovoljenje v menda nekoliko dvomljivih okoliščinah. Čeprav so vsi poznali originalno maketo Sagrade Familie, ki bi po originalnih načrtih segala široko izven okvirjev, znotraj katerih je bila zgrajena v sedemdesetih, stanovalcev to ni skrbelo, takrat so bili prepričani, da bazilike ne bodo zgradili še "3.000 let", piše El Periodico. 

Potem pa so se stvari spremenile, saj so gradbeni stroji spet zabrneli, rojevati so se začele nove ideje. Med drugim sta se gradbeni odbor in mesta oblast spopadla zaradi problema trase hitre železnice, piše El Pais.

Gradbeni odbor je šel na sodišče, saj je kazalo, da bi lahko vibracije zaradi gradnje tunela in kasneje vožnje hitrih vlakov, povzročile strukturne težave bazilike. Vnel se je politični in ideološki spopad, saj je socialistična mestna oblast gradbeni odbor označila za zaviralca napredka. Sodna bitka je trajala več let in na koncu so našli kompromis, ki je zadovoljil tako gradbeni odbor kot železnice, ne pa tudi prebivalcev že omenjene stavbe družbe Núñez y Navarro. Dogovor je odločil, da bodo tunel speljali dlje stran od bazilike, prav pod to stavbo, prebivalce izselili in baziliki dali dovolj prostora za širitev.

Tunel, ki so ga gradili na prelomu desetletja, medtem že obratuje, bazilika pa se širi s hitrostjo, ki jo omogočajo prihodki.

Arhitekturno je baziliko zasnoval znameniti španski arhitekt Antoni Gaudí, ki je na projektu delal 40 let, zadnjih 15 let svojega življenja se mu je celo povsem posvetil.  Po njegovi smrti je vodstvo del prevzel Domènec Sugrañes i Gras, a je projekt leta 1936 prekinila španska državljanska vojna. Med vojno so dele bazilike porušili in načrte uničili. Današnja dela sicer sledijo Gaudijevi originalni viziji. Cerkev je bila sicer posvečena šele 7. novembra 2010.