Torkovi sabotaži sta bili že drugi napad v tem mesecu na rafinerijo nafte v bližini Basre na jugu Iraka. Zadnji napadi so učinkovito ustavili pretok surove nafte na iraškem glavnem naftovodu, s pomočjo katerega Irak izvaža nafto. Črno zlato sicer predstavlja 90 odstotkov prihodkov iraške vlade in so najpomembnejši vir sredstev za obnovo države.
Čeprav so izpad na glavnem naftovodu po ponedeljkovih in torkovih napadih poskušali nadomestiti z preusmeritvijo nafte na druge, manjše naftovode, pa se poskus ni obnesel, saj so ostali naftovodi zastareli in ne bi zdržali velikega pritiska. Zato so iz rafinerije v Basri prenehali pošiljati nafto.
Irak je pred sabotažami izvozil okoli 1,7 milijona sodčkov surove nafte dnevno, zdaj je ta številka za tretjino manjša. Največji del, skoraj 1,6 milijona sodčkov nafte načrpajo na črpališčih na jugu države, v okolici Basre. Oblasti so sicer načrtovale, da bo proizvodnja do predaje oblasti novi vladi zrasla na dva milijona sodčkov, sedaj pa priznavajo, da to ne bo mogoče. Sicer Irak še zdaleč ne dosega predvojnih količin načrpane nafte.
Irak ima sicer le dva glavna naftovoda, s pomočjo katerih lahko izvažajo surovo nafto. Naftovod na severu države, ki vodi proti Turčiji, je sicer od začetka vojne v Iraku le redko v uporabi, prav zaradi pogostih sabotaž.
Ponedeljkovi in torkovi napadi so sicer vplivali na rahel porast cene surove nafte na svetovnem tržišču. Trgovci namreč predvidevajo, da bo obnova iraških zmogljivosti dolgotrajna, pričakujejo pa tudi nove napade na tamkajšje naftovode.
