Poslanski skupini HDZ in HSLS sta uvrstitev omenjenega na dnevni red zasedanja zahtevali minuli petek, čez nekaj dni pa od zahtev začasno odstopili. Takrat sta spremembo stališča utemeljili z novimi elementi, ki jih ob postavitvi zahteve niso poznali. EU je namreč medtem Hrvaški izročila demaršo zaradi primera upokojenega hrvaškega generala Janka Bobetka, napovedan pa je bil tudi obisk glavne haaške tožilke Carle Del Ponte konec oktobra v Zagrebu. Stranki sta dokončno od zahteve odstopili danes, predsednik sabora Zlatko Tomčić pa je nato sporočil, da so ti točki umaknili z dnevnega reda zasedanja in da sabor o njih ne bo razpravljal.
Vodja poslanske skupine HDZ Vladimir Šeks je odločitev o odpovedi razpravi na zasedanju sabora pojasnil s tem, da HDZ ne želi prevzeti odgovornosti spričo obtožb, da je z vztrajanjem pri razpravi zmanjšala možnosti hrvaške vlade v pravnem sporu, ki ga vodi s haaškim sodiščem. HDZ se je morala soočiti tudi z dejstvom, da v tem trenutku ni moč doseči kvalificirane večine 76 poslancev, kolikor je potrebno, da bi se izglasovale spremembe ustavnega zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem, je dejal Šeks in dodal, da s tem razprava ne bi imela smisla.
Poslanec HSLS Joško Kontič pa je odločitev svoje stranke o umiku zahteve po razpravi o moratoriju na sodelovanje s haaškim sodiščem prav tako utemeljil s tem, da ne želijo delovati destruktivno. Kot je dodal, bo HSLS še naprej zahtevala, da vse obtožene hrvaške državljane obravnavajo enako. Spomnil je, da je vlada pristala na obtožnici in izročitev hrvaških generalov Rahima Ademija in Anteja Gotovine in da je šele v primeru generala Bobetka začela pravni spor s haaškim sodiščem.
Premier Ivica Račan je medtem na redni seji vlade dejal, da vlada kategorično nasprotuje spremembi, zamrznitvi ali odpravi ustavnega zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem. Ponovil je, da je Zagreb za sodelovanje s sodiščem v Haagu in da podpira reševanje problemov prek te institucije.
Račan ni želel komentirati navedb v hrvaških medijih, da Hrvaški grozijo sankcije, če danes vlada Bobetku ne bo izročila obtožnice haaškega sodišča. "O tem ne vem nič in ne želim komentirati", je dejal Račan novinarjem. Kot je dodal, "Hrvaška sodeluje s sodiščem in ne obstruira njegovega dela". Priznal je le, da se Hrvaška sooča z naraščanjem pritiskov, da pa upa, da se ne bodo končali s sankcijami, kar skuša vlada preprečiti s svojimi aktivnostmi.
Račan je še dejal, da vlada v Zagrebu opozarja vse tiste v Evropi, ki pravijo, da želijo stabilno Hrvaško, naj doumejo, da njegova vlada želi rešiti problem v okviru sodelovanja s sodiščem, kamor sodi tudi uporaba vseh pravnih sredstev, ki jih predvidevajo statut in pravila haaškega sodišča. Dodal je, da je hrvaška vlada pripravljena sprejeti odločitve, ki jih bo sprejel pritožbeni senat haaškega sodišča v zvezi s hrvaškima pritožbama.
Na pogosto zastavljeno vprašanje v hrvaški javnosti, ali bi odhod Bobetka v bolnišnico zaradi resnosti njegovega zdravstvenega stanja v tem trenutku pomagal hrvaški vladi, je premier Račan odgovoril, da bi bil Bobetkov odhod v bolnišnico "pomemben zaradi njegovega zdravja, vsi drugi motivi, ki bi lahko koristili vladi, pa niso pomembni".
