S pametno podnebno politiko do delovnih mest

Pametna podnebna politika obenem omogoča energijsko varnost, gospodarsko rast in nova delovna mesta, je ob obisku v Ljubljani izpostavila evropska komisarka za podnebne ukrepe Connie Hedegaard. Okoljski minister Roko Žarnić pa je poudaril, da Slovenija teži k ideji o povečanju zmanjševanju emisij toplogrednih plinov z 20 na 30 odstotkov do leta 2020.

Hedegaardova, ki se danes mudi na obisku v Sloveniji, je izpostavila, da bomo ob pametni podnebni politiki izbrali orodja, cilje, ki bodo hkrati vzpostavili energijsko varnost, gospodarsko rast in nova delovna mesta.

"Eden od ciljev, kjer smo večinoma soglasni, je, da izpostavljamo energijsko učinkovitost. S tem bomo naredili veliko dobrega za podnebje, izboljšali bomo energijsko varnost v Evropi, s čimer bomo manj odvisni od uvoženih fosilnih goriv. Če to naredimo s pametno politiko, lahko s tem ustvarimo tudi nova delovna mesta," je poudarila komisarka.

"V Evropi obenem lahko poskrbimo, da bi sredstva, ki jih namenjamo kmetijstvu, bolj usmerili na področja, s katerimi kmetijska gospodarstva ustvarjajo splošno dobro za celotno družbo. V tem primeru bi vzpostavili dodano vrednost, v kateri bi kmetije spodbujali k večji skrbi za varstvo okolja in podnebja," je dejala komisarka.

Žarnić meni, da Slovenija teži k temu, da bi se pridružili ideji o povečanju zmanjševanju emisij toplogrednih plinov z 20 na 30 odstotkov do leta 2020. "Vendar smo danes razložili, kakšne težave pričakujemo na tej poti in kje so naši problemi," je dodal.

Komisarki je izpostavil problem tranzitnega pa tudi domačega transporta in ostalih generatorjev ogljikovega dioksida. Po drugi strani pa je izpostavil velik potencial slovenskih gozdov za ponore CO2. "Slovenija teži k 30-odstotni zavezi, vendar je do tja pot, ki bo imela svoje specifike, preden bo to podpisana obveza," je še dejal minister.

V sklopu obiska se bo komisarka sestala tudi s predsednikom republike Danilom Türkom, s člani štirih odborov DZ (odbora za okolje in prostor, odbora za gospodarstvo, odbora za zadeve EU in odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano). Srečala pa se bo tudi s predstavniki slovenskih nevladnih organizacij.

Pogovarjali so se tudi o novi finančni perspektivi 2014–2021, kjer so sogovorniki sklenili, da bi bilo iz kohezijskih skladov modro nameniti več sredstev za naloge povezane s klimatskimi spremembami. "Tu računamo, da bomo morali biti v naslednjih letih inovativni, pri tem, da bodo kohezijska sredstva uporabljena predvsem za odpiranje novih delovnih mest in istočasno za reševanje problemov klimatskih sprememb," je menil minister.

Hedegaardova pa je prepričana, da razgovori o ambicijah boja proti podnebnim spremembam niso le razgovori med starimi in novimi članicami EU, temveč je slika bolj kompleksna, in Slovenija po njenem mnenju igra pri tem pomembno vlogo graditelja mostov. "Razmišljamo zelo paralelno, oboji si želimo biti ambiciozni, obenem pa smo zaskrbljeni, kako priti na pravo pot, da bomo prešli v nizkoogljično družbo na stroškovno učinkovit način," je izpostavila komisarka.

Evropska komisija pripravlja načrt prehoda v nizkoogljično družbo do 2050. "Komisija bo vzpostavila standarde za proizvode in evropski proračun izkoriščala bolj usmerjeno," je dejala komisarka.

Direktor službe vlade za podnebne spremembe Jernej Stritih je dejal, da smo v Sloveniji v zadnjih letih na okoljskem področju naredili kar nekaj domačih nalog in izpostavil trenutno pripravo nizkoogljične strategije do leta 2050. "Za Slovenijo so posebej pomembne teme, s katerimi se soočamo, ki jih želimo uveljavljati v pogajanjih. Tu gre za vprašanje, kako bomo ohranili in obračunali prispevek, ki ga k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov prispevamo s ponori CO2 v gozdovih," je dodal.

V sklopu obiska se je komisarka sestala tudi s predsednikom republike Danilom Türkom, s člani štirih odborov DZ (za okolje in prostor, za gospodarstvo, za zadeve EU ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) ter s predstavniki slovenskih nevladnih organizacij.