Za prekinitev ognja

"Danes sem podpisal dogovor o prekinitvi ognja," je po srečanju z Riceovo izjavil Sakašvili, ki pa je ob tem zagotovil, da ne bo prepustil niti "kvadratnega kilometra" gruzijskega ozemlja.

Riceova jepovedala, da je Sakašvili dogovor o prekinitvi ognja podpisal, ko je od nje prejel pojasnila o tem načrtu. Kot je povedala, je sama pojasnila prejela v četrtek na srečanju s francoskim predsednikom in predsedujočim EU Nicolasom Sarkozyjem. Slednji je ta teden načrt v šestih točkah, ki med drugim predvideva umik ruskih in gruzijskih sil na položaje pred izbruhom sovražnosti, že predložil Moskvi in Tbilisiju.

S podpisom naj bi Sakašvili sicer popustil Rusiji. Glede na osnutek dogovora naj bi namreč ta Rusiji dopuščal nadaljnjo namestitev sil v gruzijskih separatističnih pokrajinah Južni Osetiji in Abhaziji, pa tudi novo pravico do patruljiranja do 10 kilometrov na dejanskem ozemlju pod gruzijskim nadzorom.

Riceova je po srečanju s Sakašvilijem dejala, da morajo "po podpisu tega sporazuma vse ruske sile ter paravojaške in prostovoljne enote, ki so skupaj z njimi vstopile v Gruzijo, takoj oditi".

Gruzijski predsednik pa je poudaril, da se ne bo odpovedal Abhaziji in Južni Osetiji. Obe sta po neuspešni gruzijski ofenzivi na Južno Osetijo pred tednom dni, ki ji je sledil vdor ruskih sil, zahtevali mednarodno priznanje.

Riceova je ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva obtožila, da ni spoštoval obljube o ustavitvi vseh vojaških operacij v Gruziji. Ameriška državna sekretarka je sicer tudi podala stališče ZDA o nujnosti napotitve "neodvisnih" mednarodnih sil v Gruzijo.

Riceova je še napovedala, da bodo, potem ko bo varnostni dogovor deloval v praksi, začeli s prizadevanji za obnovo v vojni uničene gruzijske infrastrukture, ki jih bodo ZDA finančno podprle.

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je, potem ko je Sakašvili podpisal dogovor o prekinitvi ognja, govoril z ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevem, ki se je strinjal s podpisom dogovora in umaknitvijo ruskih čet.

''Medvedjev mu je potrdil, da bo podpisal dogovor ter da bo Rusija spoštovala določila zapisana v dogovoru, še posebej tista, ki se nanašajo na umik ruskih čet,'' so sporočili iz Sarkozyjevega urada, niso pa navedli, kdaj bo Medvedjev dogovor tudi dejansko podpisal.

Opozorila HRW

Mednarodna človekoljubna organizacija Human Rights Watch (HRW) opozarja, da so ruska letala med vojaškim konfliktom z Gruzijo na naseljene predele države odvrgla več kasetnih bomb – orožja, ki je zaradi svoje uničevalnosti še posebej za civilno prebivalstvo prepovedano že v 100 svetovnih državah. Kot trdijo v HRW, je zaradi ruskih kasetnih bomb umrlo več deset ljudi, samo v Goriju naj bi bilo žrtev 11.

“Kasetne bombe so morilec, ki ne izbira žrtev. Prav zato se je večina držav strinjala, da jih prepove,” opozarja predstavnik organizacije, ki še pojasnjuje, da se bomba še v zraku razbije v več manjših bomb, ki na tleh povzročijo še večje razdejanje. “Da je Rusija uporabila to orožje, ni samo smrtonosno, ampak tudi žalitev za vsa mednarodna prizadevanja preprečitvi svetovne humanitarne katastrofe, ki jo povzročajo mine,” še ogorčeno dodajajo v Human Right Watch. Te navedbe je že zanikal ruski vojaški vrh, kjer pravijo, da kasetnih bomb niso uporabili, ker za to ni bilo potrebe. Po mnenju ruskega obrambnega ministrstva se je HRW med drugim zanašal na poročila gruzijske vojske, ki pa ni neodvisen strokovnjak. "To je še ena dezinformacija, ki jo je v obtok spravila Gruzija," so menili na ruskem ministrstvu.

Rusija je sicer že med spopadi vztrajno zanikala, da bi bili njeni cilji tudi med civilnim prebivalstvom. Ruske sile pa po poročilih organizacije niso osamljene pri napadanju civilistov – tudi Gruzija naj bi bila s svojimi napadi kriva za smrt več civilistov, predvsem v prestolnici Južne Osetije Chinvaliju. “Ruske, gruzijske in južnoosetijske sile so po mednarodnem humanitarnem pravu zavezane, da zaščitijo civiliste pred napadi. Najnovejše informacije pa postavljajo dvom, ali so te sile pravo zares spoštovale,” je opozorila direktorica evropske in azijske podružnice organizacije HRW Holly Cartner.

Druga človekoljubna organizacija, World Vision, pa poroča o okoli 100.000 ljudeh, ki so v Južni Osetiji ostali brez domov. “Vedno več ljudi prihaja v Severno Osetijo z avtobusi in veliko med njimi jih je ranjenih,” je povedala predstavnica organizacije. Številni naj bi se med zmedo, ki je zavladala med boji, ločili od svojih bližnjih in še vedno ne vedo, kje so. Ruske oblasti medtem poročajo, da naj bi iz Gruzije v Rusijo prebežalo več kot 30.000 ljudi.

Rusi vdirajo globlje na gruzijsko ozemlje?

Čeprav sta se sprti strani dogovorili o prekinitvi ognja, pa Tbilisi zatrjuje, da se ruske sile pomikajo globlje na njihovo ozemlje. Tako naj bi se 130 ruskih oklepnikov premikalo jugovzhodno od mesta Zugdidi na zahodu Gruzije, nato pa naj bi se ustavili blizu mesta Senaki. So se pa ruske sile umalnile iz mesta Gori, vendar naj bi po poročanju francoske tiskovne agencije AFP njihovi tanki še vedno patruljirali v vajaških bazah na obrobju mesta, saj se bojijo, da bi mesto padlo v roke plenilcem, saj naj gruzijska vojska ne bi bila pripravljena za zagotovitev varnosti na območju. Vstop v mesto naj bi dovolili le humanitarnim delavcem, ki razdeljujejo pomoč. Koordinator ZN v Gruziji Robert Watkins je medtem danes sporočil, da razdeljevanje velikega dela človekoljubne pomoči, namenjene več tisoč razseljenim, otežuje prav ozračje brezpravja in banditstva.

Ruska vojska pa je sporočila, da se tako ruske kot gruzijske sile umikajo iz konfliktnih območij v Gruziji. Kot je dejal ruski general Anatolij Nogovicin, tako obe strani izpolnjujeta pogoje iz dogovora o prekinitvi ognja. Je pa Nogovicin po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax gruzijske sile obtožil, da so med vračanjem v vojašnice minirale številne civilne objekte.