S čistejšimi tehnologijami resda manj izpustov, a bomo naredili več kilometrov

Trenutne in načrtovane politike za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida iz naslova globalnih transportnih dejavnosti niso dovolj učinkovite, da bi z njimi uresničili ambicije glede omejevanja podnebnih sprememb, v študiji opozarja Mednarodni transportni forum. Tudi v najboljšem primeru bodo izpusti leta 2050 na ravni iz leta 2015, poudarjajo.

Nadaljnja močna gospodarska rast in naraščajoče potrebe po mobilnosti po ugotovitvah foruma pomenijo, da bodo izpusti ogljikovega dioksida iz naslova transporta leta 2050 tudi v najbolj optimističnem primeru še vedno na ravni iz leta 2015, kar pomeni okoli 7,5 gigatone.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so pri izdelavi študije upoštevali, da bodo nove in s tem čistejše tehnologije izpuste zmanjšale, a se bo povečalo skupno število opravljenih kilometrov poti. To v najslabšem primeru pomeni podvojeno potrebo po transportu ter 60-odstotno povečanje izpustov med letoma 2015 in 2050.

"Pospešiti moramo inovacije in hkrati uvesti radikalne politike za razogljičenje transporta. Tehnologija bo omogočila okoli 70 odstotkov možnega zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida do leta 2050. Preostanek lahko uresničimo z drugačnim izvajanjem nalog in na tem področju je še veliko potenciala," je ob predstavitvi študije dejal generalni sekretar Mednarodnega transportnega foruma Jose Viegas.

Prihodnost v souporabi avtomobilov in učinkovitem javnem transportu

Ob tem je med drugim pozval k razmisleku o tako imenovani delitvi mobilnosti, kjer si prevozno sredstvo deli več ljudi, spremembah dobavnih verig in tudi novih načinih prevoza.

Kot opozarja forum, je ključ do zmanjšanja izpustov v spremembi vzorcev globalne trgovine. S tem, ko se ta premika v predele s slabšo železniško infrastrukturo ali vodnimi potmi, se namreč pojavlja večja potreba po cestnem transportu. Ta se bo še posebej povečal v notranjosti Azije, kjer bi lahko do leta 2050 zabeležili njegovo 250-odstotno rast, opozarjajo v študiji.

Kot problematično so izpostavili tudi naraščajočo uporabo osebnih vozil v mestih, ki se bo po trenutnih izračunih do leta 2050 podvojila. Pri tem so na potezi mestne oblasti, ki morajo ukrepati takoj ter vzpostaviti učinkovite sisteme javnega prevoza, še poudarjajo v forumu.

Pariški sporazum, ki je začel veljati novembra lani, med drugim določa dolgoročen cilj, da se dvig povprečne globalne temperature zadrži občutno pod dvema stopinjama Celzija glede na predindustrijsko raven in da se nadaljujejo prizadevanja, da dvig globalne temperature ne preseže 1,5 stopinje Celzija.