Omenjeni zakon, ki prepoveduje nošenje muslimanskih naglavnih rut, judovskih kap ter med drugim prepoveduje razpela na šolskih stenah, je Francijo razdelil na dva dela. Zakon bo začel veljati z novim šolskim letom, septembra 2004.
Zaradi rut izključeni iz šole
V Franciji je vprašanje glede javnega razkazovanja verskih simbolov začelo buriti javnost ob primeru, ko sta bili iz šole zaradi nošenja muslimanske naglavne rute izključeni dve najstnici Alma in Lila Levy, po očetu judovskega in po materi alžirskega porekla.
Dijakinja iste šole, Sabrina Jaoud, meni, da rute motijo le upravo in učiteljev, učencev pa ne. Javnost naklonjena zakonu Javnomnenjske ankete kažejo, da nov zakon podpira okoli 70 odstotkov Francozov. Predsednik Jacques Chirac pravi, da zakon, ki izrecno prepoveduje razkazovanje kakršnih koli verskih simbolov v šolah, ščiti temeljno načelo ločitve cerkve od države.
>Nošenje manjših religioznih obeskov, kot so Davidova zvezda, križec ali muslimanskih simbolov, pa ni prepovedano. Predlog, da bi na seznam praznikov uvrstili tudi judovske in muslimanske svete dneve, je Chirac zavrnil. Več kot pet milijonov muslimanov, živečih v Franciji, meni, da gre za diskriminacijo Islama.
Nemčija – zvezne države odločajo po svoje
Turki, živeči v Nemčiji pa se s tem ne strinjajo. Predstavnik turške skupnosti v Nemčiji Kenan Kolat meni, da je zelo pomembno, da že od vsega začetka ne skušamo vplivati na druge. Kolat je prepričan, da na odločitev otrok glede vere ne bi smeli vplivati, saj naj bi se otroci o tem vprašanju odločali sami pri štirinajstih letih.
Nemško vrhovno sodišče je namreč razsodilo, da se lahko vsaka od 16 zveznih dežel odloči po svoje. Tako pretežno katoliški deželi Bavarska in Baden Würtenberg muslimanskim učiteljicam prepovedujeta nošenje rut, na šolskih stenah visijo razpela. V berlinskem predelu, kjer živijo pretežno turški prebivalci, pa so naglavne rute nekaj vsakdanjega.
