Konvoj z rusko humanitarno pomočjo za prebivalce vzhoda Ukrajine je v noči na torek krenil proti cilju, a glede na izjave v Kijevu, Ženevi in Bruslju še zdaleč ni jasno, kako bo ta pomoč na koncu dostavljena. Gre za 280 tovornjakov, ki so se na pot odpravili iz Moskve, na cilj pa naj bi prispeli v dveh oziroma treh dneh. Pomoč je namenjena civilistom na območjih pod nadzorom proruskih upornikov.
Ali bo pomoč sploh prispela do cilja, pa je vprašanje, saj so ukrajinske oblasti danes sporočile, da konvoju ne bodo dovolile vstopa na svoje ozemlje. Poudarile so, da bi morala biti vsakršna tovrstna pomoč pretovorjena na vozila Mednarodnega odbora Rdečega kriza (ICRC), poleg tega pa ne bodo dovolile spremstva ruskega ministrstva za izredne razmere ali ruskih vojakov.
Ukrajinska vlada je sicer že v ponedeljek dala vedeti, da bi lahko Rusija zgolj sodelovala v mednarodni humanitarni operaciji pod vodstvom ICRC, ki bi bila namenjena izključno mestu Lugansk, za kar je ukrajinski predsednik Petro Porošenko dobil podporo ZDA in EU.
Kakšne so zahteve Rdečega križa?
A ICRC je v Ženevi sporočil, da še vedno čaka na potrditev, da bodo izpolnjeni njegovi strogi pogoji za koordinacijo dostave pomoči iz Rusije. Rdeči križ je v ponedeljek Ukrajini in Rusiji predložil pogoje za sodelovanje pri dostavi pomoči, pri čemer je izpostavil spoštovanje temeljnih načel te organizacije, ki so nevtralnost, nepristranskost in neodvisnost.
Zahteval je tudi, da mu ruske oblasti vnaprej predajo vse potrebne podrobnosti glede pomoči, vključno z obsegom in vrsto izdelkov ter pogoji transporta in skladiščenja. Poleg tega pa morajo vse vpletene strani zagotoviti varnost osebja in vozil ICRC.
Tiskovna predstavnica ICRC Anastasia Isyuk je danes sporočila, da za zdaj ni jasno, kako hitro bi lahko operacija s privolitvijo ICRC stekla. "Razmere se spreminjajo iz ure v uro, tako da je zelo težko podajati napovedi," je dodala.
V zvezi s konvojem se je oglasila tudi evropska komisarka za humanitarno pomoč in krizno odzivanje Kristalina Georgijeva. Rusiji je sporočila, da mora vsakršna dostava pomoči spoštovati načela nevtralnosti nepristranskosti in neodvisnosti. Zaščiti pa je treba tudi suverenost Ukrajine, je dodala.
Francoski predsednik Francois Hollande je medtem v telefonskem pogovoru ruskemu kolegu Vladimirju Putinu v zvezi s konvojem izrazil veliko zaskrbljenost zaradi možnosti enostranske ruske misije v Ukrajini. Strahove, da se za ruskim humanitarnim posredovanjem skriva vojaško, so sicer v minulih dnevih vseskozi izražali v Kijevu, EU in ZDA.
Kaj je v konvoju?
V konvoju se sicer po navedbah ruskih medijev nahaja 400 ton žit, 100 ton sladkorja, 62 ton otroške hrane, 54 ton medicinske opreme in zdravil, 12.000 spalnih vreč in 69 prenosnih električnih generatorjev.
EU je danes namenila lastno pomoč prizadetim prebivalcem na vzhodu Ukrajine. Kot so sporočili v Bruslju, bo namenila 2,5 milijona evrov, ki bodo namenjeni predvsem za zagotavljanje zatočišč, hrane, vode, zdravil in varne priprave na prihajajočo zimo.
Najhuje okoli Donecka
Na terenu se je medtem z nezmanjšano silo nadaljevalo nasilje, predvsem okoli Donecka, okoli katerega ukrajinska vojska vedno bolj stiska obroč. Sporočila je, da je zasedla strateško pomembno cesto med Doneckom in krajem Gorlivka, kar so potrdili tudi uporniki. Na obeh straneh pa naj bi padlo večje število borcev.
Separatisti so sicer sporočili, da so pri kraju Krasni Luč obkolili enoto ukrajinskih vojakov, obe strani pa sta poročali tudi o hudih bojih v okolici kraja Mjusinsk v bližini Luganska, kjer ukrajinska vojska nadzoruje več pomembnih prometnic. Boji potekajo tudi v okolici kraja Ilovajsk jugovzhodno od Donecka.
V Kijevu so sporočili še, da je bila ukrajinska vojska napadena tudi na območju meje z Rusijo in da so na njene položaje izstrelki prileteli z ruske strani. V Moskvi so te očitke že zavrnili.
Ukrajina s sankcijami nad Rusijo
Ukrajinski parlament je danes v prvem branju potrdil sveženj sankcij, uperjen proti Rusiji. Vrhovna rada je tako potrdila seznam 65 podjetij in 172 posameznikov, ki ga je prejšnji teden predložil premier Arsenij Jacenjuk.
Za zdaj ni jasno, ali bodo sankcije prizadele ruski energetski družbi Gazprom in Transneft, kar bi lahko pomenilo ustavitev dostave ruske nafte in plina v Evropo. EU je Ukrajino, ki je najpomembnejša tranzitna pot za ti dve naravni dobrini, posvarila pred tovrstnim korakom.
Po nekaterih navedbah sveženj, ki ga je potrdila vrhovna rada, predvideva 29 ukrepov, med njimi pa je tudi polna ali delna blokada tranzita naravnih virov. Da bodo sankcije zadevale prepoved tranzita naravnih virov, je prejšnji teden napovedal tudi Jacenjuk.
KOMENTARJI (72)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.