Ruska vojska se je umaknila

Ruske sile so se dokončno umaknile z gruzijskega ozemlja oziroma iz tako imenovanih tamponskih con ob gruzijskih pokrajinah Južna Osetija in Abhazija, je sporočilo gruzijsko notranje ministrstvo.

"Umaknili so se z vseh tamponskih območij," je povedal tiskovni predstavnik gruzijskega notranjega ministrstva Šota Utiašvili. "Ljudje, ki so morali v vojni bežati, se lahko vrnejo na svoje domove, za njihovo varnost bo skrbela gruzijska policija," pa je Gruzijcem, ki so med avgustovsko vojno zapustili omenjena tamponska območja, ob tem sporočil gruzijski notranji minister Vano Merabišvili.

Gruzijski minister za integracijo Temur Jakobašvili je sicer rusko stran kritiziral, ker so njeni vojaki še vedno tudi v tistih delih Južne Osetije in Abhazije, ki so bili pred izbruhom rusko-gruzijske vojne pod nadzorom Gruzije. Gre predvsem za južnoosetijsko regijo Akhalgori in sotesko Kodori v Abhaziji. Rusija tako po njegovem mnenju še vedno ni izpolnila mednarodnih zahtev.

Rusija pred rokom izpolnila svoje obveznosti

Z današnjim dnem je Rusija še pred rokom izpolnila obveznost, h kateri jo je zavezoval mirovni dogovor, ki sta ga sprti strani avgusta dosegli ob posredovanju francoskega predsednika in predsedujočega EU Nicolasa Sarkozyja. V skladu z njim naj bi se ruske enote namreč umaknile do petka, 10. oktobra. Na ruski strani je umika z vseh šestih nadzornih točk v tako imenovanih tamponskih conah danes potrdil poveljnik ruskih enot na območju, general Marat Kulahmetov.

Ruski predsednik Medvedjev je sicer na konferenci o mednarodni politiki v francoskem Evianu že pred tem napovedal, da se bodo ruske sile umaknile do polnoči. Poleg tega je ponovil poziv 200 opazovalcem misije EU, naj v tamponskih conah, kjer bodo nadzirali izpolnjevanje dogovora, zagotavljajo varnost in "preprečijo provokacije s strani Tbilisija".

Njegovo napoved je že takrat pozdravil Sarkozy, ki je ob tem povedal, da bo umik ruskih sil lahko "tlakoval pot k obnovitvi pogovorov o 'ambicioznem' okvirnem dogovoru o partnerstvu med EU Rusijo". Poleg tega je pozval, naj na mirovni konferenci o dolgoročni varnosti Gruzije, ki bo 15. oktobra v Ženevi, sodelujejo vse vpletene strani, kar bi lahko pomenilo tudi udeležbo Južne Osetije in Abhazije.

Misija EU v Gruziji: Dobra novica

Vodja misije EU v Gruziji, nemški diplomat Hansjörg Haber, je medtem sporočil, da se zdi, da se je ruska vojska umaknila z vseh nadzornih točk v tamponskih conah, da pa opazovalci EU še preverjajo, ali je tudi dejansko tako. Pravočasen umik je Haber sicer označil kot "dobro novico". Kot je še zatrdil, bodo opazovalci EU nadzirali gibanje gruzijskih varnostnih sil, kar bo zagotovilo varnost na terenu in ljudem omogočilo normalno življenje.

Lavrov: Zahtevali bomo prepoved prodaje orožja Gruziji

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem napovedal, da bo Moskva na mirovni konferenci o dolgoročni varnosti Gruzije, ki bo 15. oktobra v Ženevi, zahtevala prepoved prodaje orožja Gruziji. "Idealna rešitev problema zagotavljanja varnosti bi bil embargo na dobave orožja trenutnemu gruzijskemu režimu, kot takojšen korak pa ... mora priti do mednarodne prepovedi prodaje orožja Gruziji," je v današnjem televizijskem nagovoru izjavil Lavrov. Moskva je namreč v minulih tednih predvsem ZDA, Ukrajino in Izrael obtoževala, da dobavljajo orožje vodstvu v Tbilisiju. 

Spomnimo

Vojna v začetku avgusta se je začela z gruzijsko ofenzivo v Južno Osetijo, nato so le nekaj ur pozneje v regijo vkorakale ruske sile.

Medtem ko Moskva trdi, da je s tem varovala tam živeče ruske državljane, je Tbilisi Rusijo obtožil izzivanja konflikta, ki bi ji omogočil utrditev nadzora nad pokrajino in destabilizacijo gruzijske prozahodne vlade. Po končanju nasilja je Rusija priznala neodvisnost Južne Osetije in Abhazije, na njunem ozemlju pa namerava ohraniti 7.600 svojih vojakov.