Moskva Zahodu očita 'vohunsko manijo'

Nizozemski obveščevalci so aprila preprečili ruski kibernetski napad na Organizacijo za prepoved kemičnega orožja (OPCW) v Haagu in izgnali štiri ruske agente, so sporočile nizozemske oblasti. 

Po navedbah nizozemskih oblasti so Rusi parkirali avto, poln elektronske opreme, na parkirišču hotela poleg zgradbe OPCW v Haagu, od koder naj bi poskušali vdreti v računalniški sistem organizacije.

OPCW preiskuje napad z živčnim strupom novičok na nekdanjega ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčerko Julijo, ki se je zgodil marca v britanskem Salisburyju.

Kot so sporočile nizozemske oblasti, so imeli štirje osumljenci, med katerimi je bil tudi strokovnjak za informacijsko tehnologijo, diplomatske potne liste.

Moskva očita Zahodu "vohunsko manijo"

Rusija je po razkritju nizozemskih obveščevalcev očitala Zahodu "vohunsko manijo". "Zahodna vohunska manija se stopnjuje," je izjavil predstavnik ruskega zunanjega ministrstva.

Zasežen računalnik uporabljen v Maleziji, Braziliji in Švici

Nizozemski preiskovalci so ugotovili, da je bil prenosni računalnik, ki so ga zasegli osumljencem, v preteklosti uporabljen v Maleziji, Braziliji in Švici. V Maleziji so ga uporabili proti preiskavi sestrelitve letala malezijske družbe Malaysia Airlines nad vzhodno Ukrajino leta 2014, pri čemer je umrlo vseh 298 ljudi na krovu.

Mednarodni preiskovalci so ugotovili, da je raketa, s katero je bilo sestreljeno malezijsko letalo, pripadala ruski vojski.

Rusijo obtožili tudi Velika Britanija in Avstralija

Tudi Velika Britanija in Avstralija pa sta Rusijo obtožili, da izvaja kibernetske napade na politične ustanove, poslovneže, medije in športne organizacije po vsem svetu. 

Britanski zunanji minister Jeremy Hunt je v sporočilu za javnost operativce ruskega glavnega obveščevalnega direktorata (GRU) obtožil, da so izvedli številne "brezobzirne in nekritične spletne napade na visoki ravni" in napovedal, da bo London skupaj z zavezniki odgovoril na poskuse GRU, da spodkopava mednarodno stabilnost.

Kanada: Tudi za napadom na Wado stoji GRU

Svetovna protidopinška agencija (Wada) s sedežem v kanadskem Montrealu je bila leta 2016 tarča kibernetskega napada, za katerega je "zelo verjetno odgovorna ruska vojaška obveščevalna služba", je sporočila kanadska vlada. Poleg nje naj bi napadli tudi Kanadski center za etiko v športu.

To je "del širšega vzorca aktivnosti ruskih oblasti, ki niso v okviru primernega obnašanja, predstavljajo neupoštevanje mednarodnega prava in spodkopavajo na pravilih utemeljen mednarodni red". 

Po navedbah Wade je ruska hekerska skupina Fancy Bears na podlagi tega napada avgusta 2017 objavila poročila o zdravstvenem stanju športnikov, ki jih hrani agencija. Po informacijah britanskih obveščevalnih virov so objavili poročila o ameriških teniških igralkah Sereni in Venus Williams ter zmagovalcih kolesarske dirke po Franciji, Britancev Chrisa Frooma and Bradleyja Wigginsa.

Wada je sicer septembra ruski protidopinški agenciji (Rusada) vrnila pristojnosti, ki jih ji je odvzela oktobra 2015 zaradi vse bolj razširjene dopinške afere v ruskem športu, ki je razkrila nepravilnosti med olimpijskimi igrami v Sočiju. Ruski športniki tako lahko sodelujejo na največjih mednarodnih tekmovanjih.

Mayeva in Rutte: Rusija prezira globalne vrednote

S skupno izjavo sta se oglasila tudi britanska premierka Theresa May in nizozemski premier Mark Rutte, ki Rusiji očitata, da s svojimi dejanji "prezira globalne vrednote in pravila, zaradi katerih smo vsi varni".

"Z razkritimi operacijami smo dodatno osvetlili nesprejemljive kibernetske dejavnosti ruske vojaške obveščevalne službe. Brezobzirne operacije GRU segajo od uničujočih kibernetskih dejavnosti do uporabe prepovedanih živčnih strupov, kar smo videli v Salisburyju," sta zapisala v izjavi.

"Naše današnje dejanje krepi jasno sporočilo mednarodne skupnosti: ohranili bomo na pravilih temelječ mednarodni sistem in branili mednarodne institucije pred tistimi, ki jim poskušajo škodovati," sta dodala Mayeva in Rutte.

Napadi države stali na milijone

Po podatkih britanskega centra za kibernetsko varnost (NCSC) naj bi bil GRU odgovoren za kibernetske napade v lanskem letu in tudi druge, vključno z napadi na ameriške demokrate pred predsedniškimi volitvami v ZDA leta 2016. Napadi so po navedbah Londona prizadeli državljane številnih držav in države stale na milijone evrov.

GRU naj bi bil po britanskih navedbah tudi povezan s številnimi znanimi skupinami hekerjev, kot so APT28, Pawn Storm, Sandworm, Fancy bear in Sofacy Group.

Avstralija se je pridružila britanskim obtožbam. Avstralska vlada je tako sporočila, da je rusko vmešavanje na spletu nesprejemljivo. Dodali so, da napadi Avstralije sicer niso bistveno prizadeli, a svetovni splet ni divji zahod, mednarodna skupnost, skupaj z Rusijo, pa se je dogovorila, da mednarodno pravo in norme odgovornega državniškega ravnanja veljajo tudi na svetovnem spletu.

Nato posvaril Rusijo

Odzval se je tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, ki je poudaril solidarnost z zaveznicami in posvaril Rusijo, naj prekine nesprejemljive vzorce obnašanja: "Rusija mora prekiniti brezobzirne vzorce obnašanja, vključno z uporabo sile proti sosedam, poskuse vmešavanja v volilne procese in kampanje dezinformiranja."

Nato bo po njegovih besedah v odziv še naprej krepil svojo odvračalno in obrambno držo pri soočanju s hibridnimi grožnjami, tudi na kibernetskem področju.

Prav danes so obrambni ministri razpravljali o napredku pri vzpostavljanju novega kibernetskega centra, ob vključevanju nacionalnih kibernetskih zmogljivosti v zavezniške misije in operacije, kar je namenjeno krepitvi kibernetske odpornosti, je še poudaril Stoltenberg.

EU izrazila zaskrbljenost

"Izražamo resno zaskrbljenost ob poskusu spodkopavanja integritete OPCW, ugledne mednarodne organizacije, ki jo gosti Nizozemska. To agresivno dejanje je pokazalo prezir do pomembnega namena OPCW, ki si pod mandatom ZN prizadeva za izkoreninjenje tega orožja," pa so v skupni izjavi zapisali predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in visoka zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini.

Izrazili so obžalovanje ob takšnih dejanjih, ki po njihovem mnenju spodkopavajo mednarodno pravo in mednarodne institucije. "EU bo še naprej krepila odpornost svojih institucij in institucij držav članic ter mednarodnih partnerjev in organizacij na digitalnem področju," so poudarili.

Mattis: Plačati morajo za to, odgovarjati morajo

Ameriški obrambni minister Jim Mattis pa je na novinarski konferenci po zasedanju poudaril, da Rusija mora odgovarjati za ta preprečen napad. "Ruse so zasačili z njihovo opremo, z ljudmi, ki so to počeli. Plačati morajo za to. Odgovarjati morajo," je poudaril.

Ta napad je po Mattisovih besedah zadnji v nizu brezobzirnih in neodgovornih dejanj Moskve. ZDA stojijo z ramo ob rami Nizozemski, Veliki Britaniji in drugim zaveznicam. Kako se bodo zaveznice odzvale, je stvar politične odločitve in ZDA jih bodo podpirale, je še zatrdil Mattis. A obenem je opozoril, da to ne bi smelo biti nekakšno kibernetsko obračunavanje po načelu "oko za oko, zob za zob".

Mattis je v Bruslju potrdil, da bodo ZDA dale Natu na voljo svoje vojaške kibernetske zmogljivosti. Ruski napad na OPCW po Mattisovih navedbah kaže, da so kibernetski napadi "vse pogostejši, vse kompleksnejši in vse bolj uničevalni".