Kljub delnemu umiku bo Rusija nadaljevala letalske napade v Siriji

Iz Sirije se je danes začela umikati glavnina ruskih sil, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. To je v ponedeljek ukazal ruski predsednik Vladimir Putin, ki je dejal, da so ruske sile svoje naloge izpolnile. Do umika prvih bojnih letal, ki od septembra lani sodelujejo v letalskih napadih v podporo silam režima sirskega predsednika Bašarja al Asada, tako prihaja na dan pete obletnice začetka nemirov v Siriji, ki so prerasli v državljansko vojno, ki je do zdaj zahtevala že več kot 270.000 življenj.

Kljub umiku dela svojih sil iz Sirije pa bo Rusija nadaljevala letalske napade na teroristične cilje v Siriji, pa je dejal namestnik ruskega obrambnega ministra Nikolaj Pankov. Kot je izpostavil, namreč še ni mogoče ugotoviti, da je terorizem premagan, poroča britanski BBC. "Določeni pozitivni rezultati so bili doseženi (...) Vendar pa je še prezgodaj govoriti o zmagi nad terorizmom. Naloga ruske letalske enote je nadaljevanje napadov na položaje teroristov," je povedal.

Drugi visoki ruski predstavnik, vodja odbora za obrambo zgornjega doma ruskega parlamenta Viktor Ozerov, pa je povedal, da bi po delnem umiku v Siriji lahko ostala do dva bataljona, torej okoli 800 ruskih vojakov, in sicer v ruskem pomorskem oporišču v Tartusu in ruskem zračnem oporišču Hmeimim, ki bosta še naprej operativna. Ostali bodo tudi vojaški svetovalci, ki urijo sirske vladne sile.

Vodja Putinovega urada Sergej Ivanov pa je dejal, da bo Rusija v Siriji ohranila svoje napredne raketne sisteme zemlja-zrak S-400. "Pustili bomo povsem zanesljivo kritje za kontingent, ki bo ostal. Za učinkovito zagotavljanje varnosti, tudi iz zraka, potrebujemo najbolj sodoben letalski obrambni sistem," je dejal po navedbah ruskih medijev, kot še poroča BBC.

Putin je v ponedeljek izrazil upanje, da bo umik ruskih sil spodbuda za politično rešitev sirskega konflikta, medtem ko se je v Ženevi začel nov krog pogajanj med predstavniki režima v Damasku in opozicijo. Ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu je naložil, naj okrepi rusko sodelovanje v organizaciji mirovnega procesa. Podrobnosti o umiku ni podal, ga pa je uskladil s sirskim predsednikom al Asadom.

Ruska letala bombardirajo položaje IS okoli Palmire

Nevladni Sirski observatorij za človekove pravice je sporočil, da ruska letala in helikopterji danes bombardirajo položaje skrajne Islamske države (IS) okoli sirskega mesta Palmira, kar je  sirskim vladnim silam omogočilo napredovanje na kopnem, tako da se sedaj nahajajo štiri kilometre južno in zahodno od Palmire.

Sirski varnostni vir je navedbe observatorija potrdil. "Sirska vojska je ob podpori ruskih letal in helikopterjev prevzela nadzor nad vzpetino zahodno od Palmire po silovitih spopadih s pripadniki IS, ki še vedno nadzirajo mesto," je povedal. IS je zgodovinsko pomembno mesto zavzel maja lani.

Obama pozdravil Putinovo odločitev o umiku vojske iz Sirije

Ameriški predsednik Barack Obama je pozdravil odločitev ruskega predsednika o delnem umiku vojske iz Sirije, v telefonskem pogovoru pa sta voditelja govorila tudi o naslednjih korakih za ohranitev dogovora o prekinitvi ognja, ki velja od 27. februarja

Obama je ruskemu predsedniku povedal, da pozdravlja zmanjšanje nasilja v času premirja, vendar ga opozoril, da režim predsednika al Asada nadaljuje z ofenzivnimi operacijami in še naprej preprečuje dostop humanitarne pomoči do civilnega prebivalstva. Ta dejanja ogrožajo premirje in nadaljevanje političnega procesa.

Obama je poudaril, da je za končanje nasilja v Siriji potrebna politična tranzicija, kar z drugimi besedami pomeni odstop al Asada s položaja, česar Rusija ne podpira. Skoraj pol leta trajajoče posredovanje v Siriji je doseglo svoj namen, ki se je skrival pod pretvezo boja proti terorizmu.

Obama je pogovor s Putinom, ki ga je Moskva označila za odkritega in poslovno naravnanega, izkoristil za poziv, naj se Rusija drži premirja v Ukrajini ter tam dovoli dostop mednarodnim opazovalcem.

Tako Moskva kot Damask sta sporočila, da je ruska zračna kampanja v Siriji uspela obrniti vojno plimo v korist al Asadovih sil in ustvarila pogoje za mirovna pogajanja. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so vladne enote razširile nadzor nad 10.000 kvadratnimi kilometri ozemlja in okrog 400 naselji, od mest do vasi.

Al Asad ima sedaj v Ženevi, kjer so se v ponedeljek začela nova mirovna pogajanja, boljša pogajalska izhodišča. Putin bo v Siriji obdržal nekaj vojakov, ki bodo nadzirali zračno bazo v provinci Latakija in pristanišče.

Ameriški vojaški vrh je že prej ocenjeval, da ruska intervencija ne more trajati dolgo časa, ker ni bilo rotacije oziroma so akcije izvajali eni in isti piloti od začetka.

Tiskovni predstavnik Pentagona Jeff Davis je sicer v ponedeljek potrdil, da so ruska letala vse od začetka veljave premirja, v katero niso vključene teroristične organizacije, bombardirala položaje Islamske države okrog mesta Palmira.

Napoved umika ruske vojske iz Sirije je v ponedeljek pozdravil tudi predsedujoči Varnostnemu svetu ZN v marcu veleposlanik Angole Ismael Gaspar Martins, ki je dejal, da gre za posledico plodnega sodelovanja med ZDA in Rusijo, zaradi česar se odpira nova pot za zaustavitev konflikta v Siriji.

UNHCR: Največja begunska kriza našega časa zahteva več solidarnosti

Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je ob peti obletnici vojne v Sirije poudaril, da lahko le politični dogovor konča trpljenje številnih sirskih beguncev in da bi moralo več držav prevzeti del odgovornosti za begunce.

"Sirija je največja humanitarna in begunska kriza našega časa ter povzroča trpljenje milijonov, ki bi morali prejemati podporo in pomoč celotnega sveta", je opozoril visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi.

Ob tem so izpostavili, da evropske države, ki so nekoč sprejemale Sirce, zdaj zapirajo vrata ob vedno večjem številu beguncev, ki tam iščejo varno zavetje. Številne države pa so vzpostavile na mejah omejitve, ki so povzročile, da se je v Grčiji nakopičilo na desettisoče beguncev. Dodali so, da se Evropska unija dogovarja s Turčijo o sistemu, ki bi lahko potencialne prosilce za azil vrnil v Turčijo, begunci v državah, ki mejijo na Sirijo, pa postajajo vedno bolj ranljivi in se odločajo za nevarne poti v Evropo.