Tujina

Rusija proti Kjotu

Moskva/Bruselj/Milano, 02. 12. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Rusija je danes zavrnila ratifikacijo Kjotskega protokola o zmanjšanju emisije toplogrednih plinov.

Svetovalec ruskega predsednika Vladimirja Putina za ekonomske zadeve Andrej Iliarjonov je danes zavrnil ratifikacijo Kjotskega protokola, kar pomeni velik udarec za sklenjen dogovor.

Posnetek Zemlje iz vesolja
Posnetek Zemlje iz vesolja FOTO: Reuters

"Trenutna oblika protokola pomeni prevelike ovire za gospodarsko rast v Rusiji," je pojasnil svetovalec ruskega predsednika Vladimirja Putina za ekonomske zadeve Andrej Iliarjonov, ob tem pa dodal, da Rusija protokola v tej obliki "ne more" ratificirati.

Na te izjave se je v Milanu, kjer od ponedeljka poteka konferenca o klimatskih spremembah, že odzval tiskovni predstavnik ZN Michael Williams. Kot je dejal, ZN še naprej upajo, da bo Rusija ratificirala Kjotski protokol.

Iliarjonov je v ruski prestolnici pojasnil, da odgovornosti, ki bo omejila gospodarsko rast države, ne morejo sprejeti. Putin je namreč že konec septembra na mednarodni konferenci o klimatskih spremembah pojasnil, da bi pristop k protokolu zaviral državno gospodarsko rast, pri tem pa tudi menil, da bi imele klimatske spremembe pozitivne učinke tako za Rusijo kot za ves planet.

Iliarjonov je to, da bi morala Rusija zmanjšati emisije toplogrednih plinov in omejiti svojo gospodarsko rast, ocenil kot nepravično; medtem ko po njegovih besedah države, ki proizvedejo pomemben del teh plinov, ne želijo pristopiti k protokolu. Dejal je tudi, da ruske emisije toplogrednih plinov predstavljajo šest odstotkov svetovnega deleža ogljikovega dioksida, medtem ko druge države, kot so ZDA, ki proizvedejo 25 odstotkov deleža CO2, in Kitajska, ki proizvede 13 odstotkov deleža CO2, niso omejene.

Predstavnik ZN Williams je v Milanu povedal, da Rusija v minulih mesecih podaja nasprotujoče si znake glede svojih namenov v zvezi s Kjotskim protokolom. A ruski predsednik septembra ni izključil možnosti ratifikacije protokola. Ostajamo optimistični in menimo, da ga bo Rusija dejansko ratificirala, je poudaril Williams.

Besedilo Kjotskega protokola, sprejeto leta 1997, poziva države k zmanjšanju emisije toplogrednih plinov, ki so glavni vzrok segrevanja ozračja. Protokol bo začel veljati 90. dan po tem, ko ga bo ratificiralo najmanj 55 držav, ki so leta 1990 skupaj povzročile 55 odstotkov svetovne emisije toplogrednih plinov. Najmanjše število brez ruske ratifikacije ni mogoče doseči, saj so ratifikacijo zavrnile že ZDA.

Evropska komisarka za okolje Margot Walstroem pa je medtem v danes v pismu državam članicam EU med drugim opozorila, da gre "zdaj zares. Čas se izteka". Brez ukrepov, ki jih morajo EU in države članice izvesti v naslednjih dveh ali treh letih, ne bo mogoče doseči ciljev iz Kjotskega sporazuma, opozarja komisarka.

Walstroemova je med drugim poudarila, da bo treba čimprej modernizirati pristope do okolja ter se vsekakor držati vseh predpisanih rokov in omejitev, ki jih vsebujejo Kjotski protokol in direktive EU. Kljub pesimističnim napovedim pa "Kjotski protokol ni mrtev. Samo dih zadržuje," je menila komisarka Walstroemova, čeprav se zaveda, da se trend od zmanjševanja emisij za sedaj obrača v nasprotno smer.