Voditelji G-8 so se že včeraj dogovorili tudi o večmilijardnem programu za uničenje ruskih jedrskih odpadkov ter o vrsti skupnih ukrepov za zagotovitev večje varnosti v zračnem in ladijskem prometu v okviru boja proti terorizmu. Danes, zadnji dan dvodnevnega vrha, pa se bodo s štirimi predsedniki afriških držav (Senegala, Nigerije, Alžirije ter Južnoafriške republike) in generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom posvetovali o nekakšnem Marshallovem planu za Afriko, novem načrtu pomoči za črno celino v višini nekaj milijard dolarjev.
Predstavniki najrazvitejših držav so se dogovorili, da bodo namenili dodatno milijardo dolarjev pobudi za olajšanje dolgov revnim in najbolj zadolženim državam (HIPC), s katero pri vračanju dolgov pomagajo približno štiridesetim najrevnejšim državam, med katerimi je 22 afriških.
G-8 o pomoči Afriki
Voditelji so se na zadnji dan vrha G-8 posvetili tudi razmeram v Afriki, pri čemer so se jim pridružili štirje predsedniki afriških držav - Senegala, Nigerije, Alžirije in Južnoafriške republike - in generalni sekretar ZN Kofi Annan. Posvetovali so se o novem načrtu pomoči za črno celino v višini nekaj milijard dolarjev, štirje afriški predsedniki pa so predstavili pobudo, imenovano Novo partnerstvo za razvoj Afrike (NEPAD) s konkretnimi cilji razvoja.
Generalni sekretar ZN Annan je še pred srečanjem pozval G-8 k večjim naložbam v Afriko. Francoski predsednik Jacques Chirac je medtem povedal, da si voditelji G-8 prizadevajo tudi za dostop Afrike do mednarodnih trgov.
"Danes smo sprejeli dogovor, ki predstavlja nov začetek in sveže upanje za afriški kontinent," je dejal kanadski premier Jean Chretien. Kanadski premier ni želel potrditi informacij, da so se voditelj G-8 dogovorili, da bodo afriškim državam namenili letno 12 milijard dolarjev. "Vsak od nas se bo, glede na prioritete in veljavne postopke, odločil kam bo namenil dodaten denar, ki smo ga zagotovili," je dejal Chretien.
Čeprav so se države G-8 pred letom zavezale, da bodo za afriški kontinent oblikovale nekakšen Maršalov plan, pa do tega ni prišlo. Ameriški predsednik ni želel vezati pomoči ZDA na določen del planeta, japonski premier Koizumi pa je zagovarjal stališče, da Japonska želi pomagati predvsem azijskim in tihomorskim državam.
Bush zadovoljen s podporo njegovemu reševanju bližnjevzhodne krize
Ameriški in ruski predsednik, George Bush in Vladimir Putin, sta pozvala k enotnosti v boju proti terorizmu. Po Putinovih besedah je terorizem globalne narave, zato so v boju proti njemu skupna prizadevanja bistvenega pomena. Bush je še pohvalil odločenost in zavezanost ruskega predsednika boju proti terorizmu, izrazil je tudi zadovoljstvo, da je na vrhu dobil "zelo pozitiven" odgovor na svojo vizijo o Bližnjem vzhodu.
Rusija polnopravna članica
Voditelji skupine G-7 so se odločili, da bo postala Rusija leta 2006 polnopravna članica skupine G-8 in da bo tega leta tudi gostiteljica vrha skupine. Rusija je namreč doslej na vrhunskih zasedanjih G-8 sodelovala le v omejenem obsegu in je bila izključena iz ključnih razprav. Od leta 2006 pa bo gostiteljica vseh političnih in gospodarsko-političnih srečanj. Moskva si je sicer že nekaj let prizadevala, da bi ji sedmerica zaupala pripravo vrha, zato pomeni odločitev sedmerice izraz zaupanja ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. V izjavi so voditelji namreč zapisali, da je Rusija dokazala, da se je sposobna soočiti z globalnimi problemi ter da je odločitev odraz izrednih demokratičnih in gospodarskih sprememb v Rusiji, ki so se zgodile še posebej pod vodstvom Putina. Prihodnji vrh skupine G-8 bo sicer prihodnje leto v začetku junija v Franciji.
Programi za varno uničenje jedrskih odpadkov in varnostnih ukrepov
Voditelji so se načeloma dogovorili tudi o programu, verjetno v višini 20 milijard dolarjev, od katerih bi polovico namenile ZDA, polovico pa ostale članice G-7 (Nemčija, Kanada, Francija, Italija, Japonska, Velika Britanija), za varno uničenje jedrskih odpadkov ruskega orožja oziroma rezerv plutonija. Program naj bi trajal deset let, z njim pa želijo preprečiti, da bi jedrski material v Rusiji prišel v roke teroristov.
Voditelji skupine G-8 so se dogovorili tudi o vrsti skupnih ukrepov za zagotovitev večje varnosti v zračnem in ladijskem prometu v okviru boja proti terorizmu. V prihodnje naj bi potovalne dokumente dodatno zaščitili pred poneverbami. Da bi to dosegli, pa naj bi po novem potovalni dokumenti vsebovali tudi biometrične podatke, kot so na primer prstni odtisi. Med državami naj bi se izboljšal tudi pretok informacij o ukradenih dokumentih. Predvsem ZDA pa si prizadevajo za boljši nadzor ladijskega tovornega prometa, saj želijo preprečiti, da bi teroristi s kontejnerji pretihotapili orožje. Pilote na civilnih letalih pa naj bi v bodoče pred teroristi varovala močnejša vrata v pilotsko kabino.
Francozi so ograjujejo od ZDA
Francoski predsednik Jacques Chirac se je ob robu vrha sicer ogradil od zahteve ameriškega predsednika Georgea Busha po zamenjavi palestinskega voditelja Jaserja Arafata. Kot je dejal, si morajo Palestinci sami izbrati voditelje. Sicer pa je francoski predsednik izrazil zadovoljstvo, ker je Bush v svoji viziji prihodnosti za Bližnji vzhod upošteval "nekatere neobhodne elemente", ki jih je EU izpostavila na nedavnem vrhu v Sevilli, posebej "oblikovanje čvrste in demokratične palestinske države, ki bi živela v zagotovljenem miru ob Izraelu". Obenem je Chirac pozval k čimprejšnjemu sklicu mednarodne konference o Bližnjem vzhodu, saj je prepričan, da je nadaljevanje političnega dialoga najboljša pot za mirno rešitev krize na območju.
Svetovno gospodarstvo se izboljšuje
Voditelji skupine G-8 so tudi ocenili, da so razmere v svetovnem gospodarstvu v letošnjem letu boljše kot v lanskem in da bodo v prihodnjem še boljše. Ob tem so dodali, da celo na Japonskem, ki se je soočala z velikimi težavami, napovedujejo v prihodnjem letu gospodarsko rast. Japonski premier Džuničiro Koizumi pa je kolegom na vrhu tudi zagotovil, da bo nadaljeval z gospodarskimi reformami, s katerimi želi to drugo najmočnejše gospodarstvo na svetu spraviti iz krize. Vrha se ob Bushu, Chretienu, Koizumiju in Putinu udeležujejo tudi britanski premier Tony Blair, nemški kancler Gerhard Schroeder ter italijanski premier Silvio Berlusconi.
S prizorišča vrha G-8 pa prihaja tudi novica, da bo japonski premier Džuničiro Koizumi po koncu srečanja s svojim letalom na Japonsko popeljal tudi nemškega kanclerja Gerharda Schröderja. Ta si bo predvidoma v nedeljo na stadionu v Jokohami ogledal finalno tekmo nogometnega svetovnega prvenstva med ekipama Nemčije in Brazilije. Kot je povedal predstavnik japonske vlade, s tem ne kršijo pravil. Schröder bo prvi tuji gost, ki bo potoval na letalu japonske vlade.
Protesti proti G-8
V Kanadi so se sicer med vrhom nadaljevali protesti protiglobalistov. Ker je dostop do močno zastraženega Kananaskisa onemogočen, se ti zbirajo po drugih kanadskih mestih in ubirajo alternativne načine protesta. Tako je v sredo zvečer skupina kakih 300 protestnikov za približno tri ure zaprla edino cesto, ki vodi do Kananaskisa. Demonstranti so se mirno posedli ob prvi policijski zapori na omenjeni poti.
Vrh G-8 pa je zahteval prvo žrtev, saj je policija ustrelila medveda, ki se mu je uspelo prebiti skozi strogo varovan obroč okoli kraja. Medved naj bi se skušal dokopati do hrane v vreči, ki je pripadala vojakom. Kot je pojasnil italijanski premier Silvio Berlusconi, so vojaki skušali medveda le uspavati, vendar pa je izstrelek z uspavalno injekcijo žival zadel v srce. Medveda so opazili že v ponedeljek v štiri kilometre oddaljenem začasnem vojaškem oporišču. Kljub več poskusom vojakov, da bi ga odgnali, se je medved vselej vrnil v bližino oporišča.
