Pomoč Gruziji, opozorilo Rusiji

Razprava na današnjem izrednem zasedanju zunanjih ministrov Nata je bila "ognjevita", končala pa se je s "signalom pomoči Gruziji in opozorilom Rusiji", je povedal slovenski minister Dimitrij Rupel. Ministri so se med drugim strinjali, da je treba ohraniti komunikacijo z Rusijo, hkrati pa pomagati in podpreti Gruzijo.

Kot je dejal minister Rupel, so se ministri Nata poenotili, da tega, kar se je zgodilo v Gruziji, ne morejo sprejeti brezbrižno, ampak se morajo angažirati. Glede Rusije so se sicer strinjali, da je treba komunikacijske kanale ohraniti odprte tudi za predstavitev stališč in za protest ob neustreznem ravnanju.

Dosežen je bil dogovor o vzpostavitvi stalnega mehanizma za razpravo o odprtih vprašanjih med Natom in Gruzijo, ki so ga poimenovali Komisija Nato-Gruzija. Po eni strani gre pri tem za priznanje Gruziji, je pojasnil slovenski minister in dodal, da ministri po drugi strani niso želeli nadaljevati razprave o akcijskem načrtu za članstvo Gruzije.

Tokrat niso odločali o povabilu Gruzije v Nato, saj se držijo časovnice z aprilskega vrha v Bukarešti, po katerem bodo zunanji ministri o tem govorili šele decembra, je pojasnil Rupel.

Glede ohranjanja komunikacije je minister še povedal, da obstaja možnost sklica nadaljnjih sestankov o rusko-gruzijskem konfliktu na ravni EU, poleg tega pa je treba čim prej sklicati zasedanje Sveta Nato-Rusija in takrat postaviti "glavna vprašanja", kot na primer, kako je mogoče, da se dogovori ne spoštujejo in da se konflikti rešujejo s silo

Kot je pojasnil Rupel, sta se na zasedanju oblikovala dva tabora, pri čemer je eden dajal večjo težo kritiki Rusije, drugi pa pomoči Gruziji. Slovenija je bila med tistimi, ki so poudarjali, da je treba predvsem čim bolj pomagati Gruziji.

Sakašvilijev 'kriminalni režim'

Zveza Nato želi rešiti "kriminalni režim" gruzijskega predsednika Mihaila Sakašvilija, je v odzivu na srečanje zunanjih ministrov Nata v Bruslju izjavil ruski zunanji minister Sergej Lavrov. "Zdi se mi, da želi Nato prikazati agresorja kot žrtev," je dejal Lavrov.

Obljube Gruziji o članstvu v zavezništvu je po Lavrovovih besedah tudi protirusko. "Politika približevanja Gruzije Natu ni v tem, da bi Gruzija izpolnjevala standarde Nata, ampak jo ženejo cilji, ki so protiruski," je dejal Lavrov.

Izmenjava vojnih ujetnikov

Vodja gruzijskega sveta za nacionalno varnost Aleksander Lomaja je pojasnil, da sta strani pri vasi Igoeti nedaleč od Gorija izmenjali 15 gruzijskih in pet ruskih vojakov. Izmenjava, pri kateri je sodeloval tudi ruski general Vječeslav Borisov, je potekala brez zapletov.

Zaenkrat še ni jasno, ali omenjena dvajseterica predstavlja vse vojake, ki so bili zajeti v konfliktu. Po ponedeljkovih navedbah Tbilisija naj bi Rusija zajela več kot sto Gruzijcev, gruzijska stran pa naj bi pridržala od 12 do 15 ljudi. Nadzorna točka pri kraju Igoeti sicer predstavlja trenutno mejo med območjem, na katerem imajo nadzor gruzijske sile, in območjem pod nadzorom ruske vojske.

Z izmenjavo ujetnikov je bil po besedah Lomaje odstranjen še zadnji argument Rusije, zakaj ohranja svoje položaje v Gruziji. Znakov o tem, da bi se ruske sile umikale, namreč še vedno ni, poleg tega pa je Rusija danes opozorila, da obljubljeni umik ne bo hiter. Ruski veleposlanik pri zvezi Nato Dmitrij Rogozin je namreč izjavil, da je popoln umik "odvisen od politike Sakašvilija in dejanj njegovih sil". Tudi ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je zagotovil, da se bodo ruske čete umaknile do 22. avgusta.

Ruski zunanji minister Lavrov je sicer poudaril, da Rusija ni okupirala Gruzije in da nima namena anektirati njenega ozemlja. Tudi on je dejal, da se bo ruska vojska umaknila, vendar bo to trajalo od tri do štiri dni. Umik že poteka, vendar pa bo hitrost umika "odvisna od tega, kako učinkovito bo Gruzija vrnila svoje sile v vojašnice in tudi od tega, kako bodo (ruski) mirovniki okrepili svoje položaje," je pojasnil Lavrov.

'Nacist in lutka ZDA'

Rogozin je gruzijskega predsednika Sakašvilija v pogovoru za francoski radio France Inter ob tem označil za "nacista" in "lutko" ZDA na Kavkazu ter ponovil, da se Moskva z njim ne bo pogovarjala. Opozoril je tudi, da Rusija potrebuje "nekaj dni", da bi izpolnila obljube iz mirovnega načrta, ki so ga pred dnevi podpisali Sakašvili ter ruski in francoski predsednik Dmitrij Medvedjev in Nicolas Sarkozy.

Rogozin je tudi zavrnil trditve ZDA, da je Rusija v gruzijski separatistični pokrajini Južni Osetiji v minulih dneh namestila naprave za izstreljevanje raket kratkega dosega SS-21. Ruski mirovniki bodo sicer po njegovih besedah ostali v Južni Osetiji, kjer je ruska vojska 8. avgusta sprožila svojo protiofenzivo kot odgovor na gruzijsko ofenzivo proti "južnoosetijskim separatistom".

Zaradi konflikta je sicer po besedah Rogozina članstvo Gruzije v zvezi Nato sedaj nemogoče. "Kako lahko nekdo po pokolu, ki ga je organiziral Sakašvili, še govori o integraciji Gruzije v okvir Nata? To bi bilo enako integraciji Sadama Huseina ali Hitlerja v Nato," je dejal. V Bruslju sicer na zahtevo ZDA danes poteka izredno zasedanje zunanjih ministrov Nata o rusko-gruzijskem konfliktu, na katerem naj bi ministri potrdili perspektivo članstva za Gruzijo.

Cenzura medijev

Gruzijske oblasti so blokirale večino ruskih spletnih portalov in televizijskih kanalov, poroča tiskovna agencija Reuters. Gruzijski notranji minister je povedal, da ne gre za nedemokratično odločitev. "Ne moremo dopustiti, da ruski mediji strašijo naše prebivalce,“ je povedal minister.

Vojna med Gruzijo in Južno Osetijo je sprožila val medsebojnega obtoževanja, ki se je odražal tudi v poročanju tako državnih kot zasebnih medijskih hiš.

"Predstavniki gruzijske varnostno obveščevalne agencije so naročili blokado ruskih spletnih strani,“ je povedal lastnik največjega gruzijskega ponudnika internetnih storitev Kavkaz Online Mamia Sanadiradze. "Obstajala je nevarnost napada z virusi, soočali smo se z dezinformacijami in podobno. Upam, da bomo po koncu vojne znova sprostili spletne strani,“ je povedal Sanadiradze Reutersu. Manjši ponudniki še vedno vztrajajo pri necenzurirani ponudbi internetnih storitev.

Gruzijski mediji, tako državni kot zasebni, so pod močnim vplivom predsednika Sakašvilija, ki mednarodni javnosti svojo državo predstavlja kot prozahodno demokratično državo. Kljub temu je bila lanskega novembra nasilno zaprta največja opozicijska televizijska hiša. Notranje ministrstvo je izdalo odlok o zaprtju, pri tem pa so uničili tudi televizijsko opremo. Takrat so številne organizacije opozarjale na kršitev človekovih pravic in kritizirale Sakašvilijev odnos do medijev.

'Ruska propaganda'

Predstavnik notranjega ministrstva Šota Utiašvili je za tiskovno agencijo Reuters dejal, da njihova odločitev ni sporna. "Rusija nima medijev. Temu ne bi rekel mediji. Kar prikazujejo in pišejo ruski mediji je propaganda. Nočemo, da bi Rusi s svojo propagando in dezinformacijami strašili naše prebivalce. Kdaj bomo umaknili ukrep o blokadi njihovih medijev, še ni znano. Bomo videli,“ je povedal Utiašvili.

Rusko poročanje o spopadih je pod strogim nadzorom Kremlja. Televizijske hiše so prikazovale trpljenje civilistov v Južni Osetiji, kar ne bi bilo sporno, če ne bi ruski mediji pozabili prikazati tudi trpljenje gruzijskih civilistov, še poroča Reuters.