"Zaradi groženj, kakršnim še nismo bili priča, lahko evroatlantska skupnost uporabi doslej še neuporabljeno sredstvo: pravo varnostno zavezništvo, v katerem bi bila najpomembnejša partnerja Nato in Rusija," je na konferenci Sveta Nato-Rusija o vlogi vojske v boju proti terorizmu poudaril Robertson. Boj proti mednarodnemu terorizmu je bila tudi ena osrednjih tem pogovora Robertsona z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Sogovornika sta na srečanju v Kremlju poudarila, da želita Rusija in Nato sodelovati v boju proti mednarodnemu terorizmu v novem ozračju zaupanja. "Upamo, da nedavni razvoj ne bi vodil v napetosti, temveč v večje zaupanje," je poudaril Putin z namigom na vrh zveze Nato v Pragi, kjer je zavezništvo v svoje vrste povabilo sedem novih članic. Robertson pa je poudaril, da bo odločitev z vrha v Pragi o širitvi pomagala zavezništvu, da se sooči z novimi izzivi, pri čemer je ocenil, da bo to pozitivno vplivalo tudi na varnost Rusije.
Putin poudarja pomen sodelovanja z natom
Putin je na konferenci Sveta Nato-Rusija poudaril pomen mednarodnega sodelovanja v boju proti terorizmu. "Prav skupno stališče o nujnosti skupnih dejstev je omogočilo spremembo kakovosti v odnosih med Rusijo in zvezo Nato. Pomembno je, da je protiteroristična sfera postala sestavni del vse boljšega sodelovanja z zvezo Nato," je še poudaril v pozdravnem nagovoru na konferenci. "Ni nam treba ostati na pozicijah, ki smo jih dosegli. Nujno potrebno je, da se izdela realen sistem ukrepov za preprečevanje terorističnih dejanj in njihovega financiranja ter da se kaznujejo teroristi in njihovi pomagači," je še poudaril Putin.
Svet Nato-Rusija predvideva sodelovanje
Nato in Rusija sta konec maja v Rimu ustanovili novo skupno telo, svet Nato-Rusija, ki deluje na načelu soglasja. Rimska deklaracija o ustanovitvi sveta Nato-Rusija predvideva sodelovanje zavezništva in Rusije na številnih področjih skupnega interesa; poleg boja proti terorizmu so to še preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje, zaščita pred naravnimi katastrofami, krizno upravljanje, nadzor nad oboroževanjem in ukrepi za krepitev zaupanja, pa tudi protiraketna obramba, iskanje in reševanje na morju, medvojaško sodelovanje in obrambne reforme, civilna zaščita in nove grožnje.
Po Putinovih besedah je danes skupna naloga Rusije in zavezništva, da se Svet Nato-Rusija spremeni v učinkovit instrument nove arhitekture in stabilnosti v Evropi. Robertson pa je poudaril, da se je Nato skoraj povsem osvobodil dediščine hladne vojen, v odnosih z Rusijo pa je prišlo do radikalnih sprememb.
Konferenca Sveta Nato-Rusija o vlogi vojske v boju proti terorizmu je tokrat prvič potekala na ruskem obrambnem ministrstvu v Moskvi, kar predstavniki zveze Nato ocenjujejo kot novo razsežnost v sodelovanju z rusko vojsko. Severnoatlantsko zavezništvo je namreč doslej uspelo pritegniti k dialogu le sogovornike iz Kremlja in zunanjega ministrstva.
Na konferenci je nastopil tudi ruski obrambni minister Sergej Ivanov, ki je spomnil, da je v pol leta sodelovanja med Rusijo in zvezo Nato v formatu dvajseterice prišlo do učinkovitega sodelovanja pri neširjenju orožja za množično uničenje, zavrnil pa je možnost, da bi strani izvedli skupne vojaške operacije v boju proti terorizmu, saj je to po njegovih besedah preuranjeno.
Ruski obrambni minister je tudi poudaril, da imata Rusija in Nato različna stališča do širitve severnoatlantskega zavezništva, ob tem pa je spomnil, da zavezništvo ve za zaskrbljenost Moskve in dela na tem, da bi se ta zaskrbljenost zmanjšala.
Putin dumi predložil v ratifikacijo rusko-ameriški sporazum o razorožitvi
Ruski predsednik Putin je dumi predložil v ratifikacijo rusko-ameriški sporazum o zmanjšanju zalog strateškega orožja, ki sta ga z ameriškim predsednikom Bushem podpisala v Moskvi 24. maja, so danes sporočili iz Kremlja. Sporazum predvideva, da bosta državi do leta 2012 zmanjšali število strateških jedrskih konic s sedanjih 6000 na med 1700 in 2200. Datum obravnave v dumi še ni določen, predsednik dume Genadij Seleznjov pa je pred dnevi dejal, da bi sporazum duma lahko ratificirala do konca tega leta, vendar le, če bo to storila tudi ameriška stran.
"Ne želimo prehiteti ZDA, saj ne želimo ponoviti zgodovine sporazuma o jedrski razorožitvi START II, ki ga je ruski parlament ratificiral, ZDA pa ne," je še dejal Seleznjov.
