Rusi ukinili poletni in zimski čas

Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je v torek napovedal, da Rusija jeseni letos ne bo prešla s poletnega na zimski čas in torej ne bo več sezonsko spreminjala časa. To pomeni, da bo Moskva po novem vse leto štiri ure pred greenwiškim časom (GMT). Večina Rusov ta korak podpira.

Predsednik, ki je ta ukrep v preteklosti sicer že večkrat napovedal, je svojo odločitev v torek utemeljil z argumentom, da premikanje kazalcev pri Rusih povzroča "stres in bolezni". "To resnično moti človeški bioritem. Ljudje bodisi spijo predolgo bodisi se zbujajo prezgodaj in ne vedo, kaj naj naredijo s tisto uro," je še dejal predsednik.

Odločitev Medvedjeva bo Rusom omogočila, da bodo lahko v dolgih zimskih mesecih ob popoldnevih uživali v dodatni uri dnevne svetlobe. "Imeli bomo podaljšano dnevno svetlobo in mislim, da bo to za našo državo zdravo. Ljudje so me za to pogosto prosili," je ob napovedi sprememb še poudaril Medvedjev.

Sezonsko premikanje kazalcev so v tedanji Sovjetski zvezi uvedli leta 1981 in je že vsa ta leta predmet živahnih razprav. Rusija, ki se razteza od Kaliningrada na zahodu do Kamčatke na vzhodu, ima kar devet različnih časovnih pasov. Čas je v tej državi, kjer nekatera območja pozimi komajda vidijo sonce, poleti pa se sploh ne stemni zares, občutljivo politično vprašanje.

Tud Islandija nima zimskega in poletnega časa

Pod pojmom zimski čas razumemo krajevni čas, ki ga prevzame država za določeno obdobje leta in se običajno premakne za uro nazaj od standardnega uradnega časa. Njegovo uporabo določajo konvencije, direktive in zakoni.
Pri nas začetek in konec zimskega časa določa zakon o računanju časa. Ta je nasledil podobnega jugoslovanskega, ki se je uveljavil tudi na ozemlju Slovenije leta 1982.

V Evropi so uvajanje zimskega časa poenotili, saj se povsod začne zadnjo nedeljo v oktobru, konča pa zadnjo nedeljo v marcu; uporabljajo ga vse države z izjemo Islandije. Zimski čas je uvedla tudi večina držav sveta, vendar ne povsem usklajeno.

Energetska učinkovitost

Uveljavitev zimskega časa je posledica razmišljanja o ekonomski in energetski učinkovitosti človeštva. Vpeljali so ga z namenom izkoriščanja dnevne svetlobe oziroma da ljudje ne bi spali v času naravne svetlobe. Avtor ideje o premiku ure je sicer ameriški izumitelj in državnik Benjamin Franklin, ki je leta 1784 v Pariškem žurnalu objavil esej o varčevanju z dnevno svetlobo in predlagal, da morajo ljudje prej leči spat in zato tudi prej vstati.

Vedno več pa je kritikov, ki ne podpirajo premika ure, saj so zadnje raziskave pokazale, da se kljub temu, da naj bi bil glavni razlog za premik ure prihranek energije, njena poraba celo povečuje. Poleg tega ima premik ure tudi nekatere druge, ne prav prijetne posledice za človeški bioritem.