Rusi pokola nočejo označiti za genocid, matere iz Srebrenice menijo, da 'odpirajo vrata za novo vojno'

Varnostni svet Združenih narodov zaradi ruskega veta ni sprejel britanskega predloga resolucije, s katero bi pokol več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 pred prihajajočo 20. obletnico obsodil kot genocid. Veto je posledica nasprotovanja Srbije, ki je odločno zavračala, da se zločin v Srebrenici opredeli kot genocid. Rusija je sicer edina država, ki je predlog zavrnila, deset članic ga je potrdilo, Kitajska ter nestalne članice Angola, Nigerija in Venezuela pa so se vzdržale.

Kot so pojasnili ruski predstavniki, je po njihovem mnenju prav takšna opredelitev zločina ovira za pomiritev. "To ni konstruktiven predlog, ampak je politično motiviran, saj vnaša delitve in nepošteno izpostavlja Srbe kot krivce za vojne zločine. To Balkanu ne bo pomagalo, ampak bo regijo obsodilo na napetosti," je pred glasovanjem izpostavil ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin.

Ruski veto je sicer postal dejstvo že v torek zvečer, ko je srbski premier Aleksandar Vučić potrdil udeležbo na osrednji spominski slovesnosti za žrtvami pokola v Srebrenici 11. julija. V primeru, da bi bila resolucija sprejeta, Vučića namreč tam ne bi bilo. Zavrnitev resolucije je nemudoma pozdravil srbski predsednik Tomislav Nikolić. Kot je dejal, je Rusija s tem"pokazala in dokazala, da je pravi in iskren prijatelj". "Prijatelj, ki zna ceniti prave vrednote in ki dobro vrača z dobrim". Po njegovem so skušale namreč nekatere države Srbijo včeraj izobčiti in kaznovati - ne zato, ker bi resnično izvedla genocid, ampak ker ni podlegla izsiljevanju in ultimatom ter se je uprla pritiskom, da bi tudi sama uvedla sankcije proti Rusiji.

Rusko ravnanje je precej razburilo javnost. "Da neka velesila zanika ta genocid, je nedoumljivo. Resolucija ni imenovala niti enega naroda ali države, temveč tiste, ki so zločin zagrešili," je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina dejal član predsedstva BiH Bakir Izetbegović.

Predsednica združenja Mater enklav Srebrenica in Žepa Munira Šubašić je ocenila, da sta z ruskim vetom onemogočena sprava in zaupanje. Rusija je z njim "odprla vrata za novo vojno", je opozorila. "Nismo presenečeni nad odločitvijo ... Rusija dejansko podpira kriminalce, tiste, ki so ubili naše otroke," je še dejala v Sarajevu.

Ameriška veleposlanica Samantha Power je ruski veto obsodila in izrazila začudenje nad potezo, srbske voditelje pa izenačila s tistimi, ki zanikajo holokavst. Namestnik britanskega veleposlanika Peter Wilson pa je Rusijo obtožil, da se je postavila na stran tistih, ki niso pripravljeni sprejeti dejstev, saj je genocid v Srebrenici "pravno dejstvo in ne politična ocena".

Na dogajanje se je odzvala tudi Slovenija

Enako mnenje je izrazil tudi Cerar, ki je ocenil, da propad resolucije "ni dobro sporočilo svojcem žrtev genocida in tistim, ki dojemajo globino tega zavržnega genocidnega dejanja".

Zunanje ministrstvo je v sporočilu za javnost prav tako obžalovalo nesprejetje resolucije. Izpostavilo pa, da je 20. obletnica genocida v Srebrenici tudi "priložnost za opozorilo, da se takšno hudodelstvo ne sme nikoli več ponoviti, in da ohranjamo spomin na žrtve ter grozote, ki so se zgodile v času vojne v BiH". Pričakujejo pa, da bo letošnja komemoracija vendarle dogodek sprave, usmerjen v prihodnost, saj je spravni proces ključen za sožitje in medsebojno zaupanje med narodi v regiji.

Proti Srebrenici krenil marš miru z več kot 12.000 udeleženci

Iz vasi Nezuk pri Tuzli je medtem včeraj proti Srebrenici na pot krenil marš miru, v katerem po navedbah organizatorjev sodeluje rekordnih okoli 12.000 ljudi. V Srebrenico, prizorišče najhujšega pokola v Evropi po drugi svetovni vojni, naj bi prispeli v petek zvečer.

Udeleženci marša, med katerimi naj bi bili tudi Slovenci, so se podali na sto kilometrov dolgo pot, po kateri je po padcu Srebrenice na osvobojeno ozemlje proti Tuzli v t. i. maršu smrti julija leta 1995 skušalo priti okoli 15.000 Bošnjakov.
Med udeleženci so tudi preživeli z marša smrti - nekateri od okoli 3500 Bošnjakov, ki so ob pičlih zalogah hrane in s skoraj nikakršno oborožitvijo, ob stalnem obstreljevanju in zasedah bosanskih Srbov, uspeli priti do osvobojenega ozemlja. Ti bodo ostalim udeležencem na določenih krajih spregovorili o svojih izkušnjah.

11. julij bo odslej v BiH dan žalosti

Vladi Bosne in Hercegovine pa je uspelo 11. julij razglasiti za dan žalosti po vsej državi, ko se bodo spomnili žrtev genocida v Srebrenici. Gre za poseben uspeh, saj so v minulih letih temu nasprotovali ministri iz vrst stranke predsednika srbske entitete, Republike srbske Milorada Dodika.

Dan žalosti za žrtvami genocida v Srebrenici so nazadnje na celotnem ozemlju BiH razglasili leta 2008, nato pa je veljal samo v bošnjaško-hrvaški entiteti Federaciji BiH.

Slovo od 136 žrtev genocida, ki jih bodo v soboto pokopali v Potočarih

V Sarajevu se je danes več tisoč ljudi poslovilo od posmrtnih ostankov 136 ljudi, ki so jih sile bosanskih Srbov leta 1995 ubile v Srebrenici. Pokojne so iz mrtvašnice na pokopališču Visoko skozi Sarajevo odpeljali proti spominskemu centru Potočari pri Srebrenici, kjer jih bodo med sobotno slovesnostjo ob 20. obletnici genocida pokopali.

Gre za 136 na novo identificiranih žrtev genocida, v katerem so sile bosanskih Srbov v dneh po zavzetju bošnjaške enklave 11. julija 1995 ubile več kot 8000 Bošnjakov. Med 136 žrtvami je 18 mladoletnikov, od katerih jih je bilo osem starih samo 16 let.

Konvoj z žrtvami se je danes proti Srebrenici popeljal skozi Sarajevo, kjer se je na kratko ustavil pred poslopjem predsedstva BiH. Tam jih je v tišini pričakalo več tisoč ljudi, med njimi politiki, ki sta jim načelovala člana predsedstva BiH Bakir Izetbegović in Dragan Čović, pa tudi ameriška veleposlanica v BiH Maureen Cormack. Tovornjak s posmrtnimi ostanki so svojci žrtev pred tem okrasili s cvetjem. Žrtvam so se zbrani v Sarajevu poklonili z minuto molka.

V spominskem centru v Potočarih so doslej pokopali 6241 žrtev, 230 pa so jih na željo njihovih svojcev pokopali individualno izven centra. Žrtve genocida so našli na več kot 150 različnih krajih na območju Podrinja ob meji s Srbijo, od tega v 76 množičnih grobiščih, od katerih jih je samo sedem primarnih. Največ posmrtnih ostankov, več kot 80 odstotkov, so našli na območju Zvornika. 20 let po največjem pokolu po drugi svetovni vojni v Evropi še niso našli posmrtnih ostankov okoli 1200 žrtev genocida.