Stritar: Izvor rutenija še vedno ni znan

V ponedeljek je ruska meteorološka agencija potrdila, da je bila v delih Rusije konec septembra "izredno visoka" koncentracija radioaktivnega rutenija-106. Danes pa je direktor Uprave RS za jedrsko varnost Andrej Stritar dejal, da tudi podatki iz Rusije ne govorijo o zelo velikih koncentracijah, ki bi kazale na to, da je bila tam nesreča.

"Rusi so sporočili, da so tudi njihove merilne postaje konec septembra tudi namerile rutenij, podobno kot smo ga namerili v preostali Evropi. Takrat smo vsi ugotavljali, da se je pojavil in da ga je izredno malo, škodljiv ni bil nikoli. Danes ga ni več," je ob robu zasedanja meddržavne komisije za spremljanje izvajanja pogodbe med vladama Slovenije in Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško (NEK), v Krškem novinarjem dejal Stritar.

Kot je izvedel, so tudi Rusi namerili majhne količine. "Ti podatki ne govorijo o tem, da so tam namerili zelo velike koncentracije, ki bi kazale na to, da je bila točno tam nesreča," je povedal.

"Po mojih informacijah še vedno ostaja misterij, od kod je to prišlo. Na žalost se ne ve. In dokler ne bo kdo povedal, kaj se mu je zgodilo, in priznal, da je izpustil rutenij v ozračje, se tega ne bo vedelo," je dejal.

Rusija potrdila radioaktivno onesnaženje

V ponedeljek je ruska meteorološka agencija potrdila, da je bila v delih Rusije konec septembra "izredno visoka" koncentracije radioaktivnega rutenija-106. Je pa Rusija zavrnila ugibanja, da se je zgodila jedrska nesreča. "Vzorci radioaktivnih aerosolov z nadzornih postaj v Argjašu in Novogornem so vsebovali radioaktivni izotop rutenija-106 med 25. septembrom in 1. oktobrom," je potrdila agencija Rosgidromet.

Najvišjo koncentracijo so zaznali na postaji v Argjašu, vasi v regiji Čeljabinsk na jugu Urala, kjer je bila koncentracija 986-krat večja od naravne. Vira onesnaženja ruska agencija ne navaja, je pa Argjaš okoli 30 kilometrov oddaljen od nuklearke Majak, ki je bila leta 1957 prizorišče ene od najhujših jedrskih nesreč v zgodovini. Danes v tem objektu predelujejo uporabljeno jedrsko gorivo.

Iz Majaka so danes sporočili, da radioaktivno onesnaženje "ni povezano z dejavnostmi Majaka". Dodali so, da že več let ne proizvajajo rutenija-106. Zabeležena koncentracija tega elementa po njihovih trditvah "ne ogroža zdravja ali življenja ljudi", saj je 20.000-krat nižja od dovoljene letne količine.

Tudi predstavnik ruske državne družbe za jedrsko energijo Rosatom je danes zatrdil, da "ni bilo incidentov na jedrskih objektih v Rusiji".

Francoski Inštitut za jedrsko varnost IRSN je 9. novembra sporočil, da je izmeril povišano vrednost radioaktivnega rutenija-106, radioaktivni oblak pa naj bi se nad Evropo razširil z južnega Urala. Po navedbah inštituta se je v zadnjem tednu septembra verjetno zgodila jedrska nesreča, izmerjeni rezultati evropskih postaj, ki so jih posredovali inštitutu od 3. oktobra, pa so potrdili prisotnost rutenija-106 v ozračju nad večino evropskih držav.

Zelo nizke ravni radioaktivnega rutenija-106 je v zraku na začetku oktobra zaznala tudi slovenska uprava za jedrsko varnost. Novembra je sporočila, da v Sloveniji onesnaženosti ni več. Bila je sicer tako nizka, da ni imela posledic za zdravje ljudi in okolje. Točne lokacije izpusta po navedbah uprave za jedrsko varnost ni bilo mogoče določiti.

Rutenija-106 po navedbah uprave za jedrsko varnost navadno ni v zraku, zato je onesnaženje lahko povezano le z nenadzorovanim sproščanjem. Odsotnost kateregakoli drugega umetnega radionuklida izključuje možnost nesreče v jedrskem reaktorju, saj bi v tem primeru zaznali veliko več različnih radioaktivnih elementov.

Rutenij-106 je radionuklid umetnega izvora, uporablja pa se v medicini za zdravljenje tumorjev na očeh.