Med aretiranimi jih je tudi osem iz zemunske mafijske skupine. Med njimi ni Legije, po pisanju beograjskih medijev pa naj bi priprli dva njegova nekdanja šefa, Frenkija Stimatovića in Jovico Stanišića. Trije naj bi bili pripravljeni, kot zaščitene priče, spregovoriti o delovanju skupine. Iz Spasojevićeve hiše je policija zasegla dokumentacijo in več računalnikov, v katerih naj bi bili tudi podatki, ki bi lahko pomagali pri odkritju storilcev in naročnikov atentata.
V uradnem obvestilu skupščine mesta Beograd piše, da gre rušenje nezakonito zgrajenega objekta v velikosti 2078 kvadratnih metrov, katerega lastnika sta Dušan Spasojević-Šiptar i Mileta Luković-Kum. Pri rušenju trgovskega središča Kotobanja in luksuzne vile Dušana Spasojeviča-Šiptarja pa sodeluje tudi žandarmerija. Komunalna služba je porušila tudi sosednjo vilo Mileta Lukovića-Kuma, prav tako osumljenega vpletenosti v Đinđićev umor.
Republiško javno tožilstvo pa je od okrožnih zahtevalo posebno sodelovanje z organi pregona ter vojsko Srbije in Črne Gore v skladu z izrednimi razmerami, kar naj bi pripeljalo do hitrega odkritja atentatorjev.
Spominska seja srbske vlade
Srbska vlada je danes pripravila spominsko sejo za v sredo ubitim srbskim premierom Zoranom Đinđićem, ki so se je udeležili člani premierove družine, ministri in podpredsedniki vlade Srbije, člani diplomatskega zbora, predstavniki vseh verskih skupnosti v Srbiji ter princ Aleksander Karađorđević s soprogo, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Podpredsednik srbske vlade Žarko Korać, ki se je od pokojnega Đinđića poslovil v imenu srbske vlade, je dejal, da je bil Đinđić v dveh letih na čelu srbske vlade "glavni motor in inspirator vseh sprememb", da pa je "usoda vseh reformatorjev v Srbiji težka in da oni svojo slavo dosežejo šele po smrti". "Tisti, ki so naročili, izvršili in plačali ta umor, so se ugnali - v teh dveh letih in desetih predhodnih, ko je bil v opoziciji, je Zoran Đinđić dovolj spremenil Srbijo. Ostal je tam, kjer mu ne more nihče več škoditi," je dodal Korać.
Poziv k boju proti organiziranemu kriminalu
Srbsko gibanje Odpor pa je danes pozvalo vse državljane, demokratične sile in državne institucije, naj se po Đinđićevem umoru "združijo v boju proti organiziranemu kriminalu ter v luči ideje o svobodi, solidarnosti in pravici prekrižajo pot razmeram brez zakonov". Odpor je v izjavi za javnost sporočil, da je bil umor Đnđića demonstracija mafijskih sil, ki so se okrepile do te mere, da z umorom niso poslale sporočila le srbski vladi, pač pa tudi vsem državljanom, da so pripravljene ogroziti tudi njihovo varnost. Gibanje je v teh razmerah izrazilo brezpogojno podporo vsem državnim organom.
V poročilu o obdukciji inštituta za sodno medicino medicinske fakultete v Beogradu je, zapisano, da je bil pokojni srbski premier ubit z enim samim strelom iz ostrostrelske puške, z enim nabojem v desno stran prsi. Naboj je potoval do leve strani trebuha, na tej poti pa naj bi zadel srce in povzročil velike notranje krvavitve v trebuhu. Srbski premier je bil izredno dobrega zdravja in bi verjetno preživel, če ga metek ne bi zadel v srce. V Klinični center Srbije so Đinđića pripeljali že klinično mrtvega, oživljanje in zapletena operacija pa nista prinesli rezultatov.
Že prva zaslišanja aretiranih in dosedanje ugotovitve preiskovalnih organov naj bi potrdile policijske podatke o vpletenosti zemunskega klana v umore, ugrabitve ter druga kazniva dejanja. Policija naj bi dobila tudi doslej še neznane podatke o nekaterih drugih umorih in kriminalnih dejanj. V sodelovanju z notranjimi ministrstvi sosednjih in nekaterih drugih evropskih držav pa je srbska policija dobila tudi potrdila o vpletenosti zemunskega klana in nekaterih drugih skupin v umor premiera Đinđića.
Po mnenju srbske vlade je skupina ena najbolje organiziranih kriminalnih skupin na območju nekdanje Jugoslavije. Vlada je v sredo že objavila imena 23 pripadnikov te skupine. Po navedbah vlade je vodja skupine Milorad Luković-Legija in dva najpomembnejša člana, Dušan Spasojević-Šiptar in Mile Luković-Kum, na begu in jih intenzivno iščejo. Po policijskih podatkih naj bi vsi trije izginili tik pred Đinđićevim umorom, neuradno pa je slišati, da je zelo bogata zemunska mafijska skupina najverjetneje najela Đinđićeve morilce. Poleg omenjenih pa policija išče tudi Vladimira Milisavljevića, Aleksandra Simovića, Miloša Simovića, Dušana Krsmanovića in Đorđa Krsmanovića.
Podpredsednik srbske vlade Nebojša Čović je povedal, da je policija včeraj zaslišala nekdanjega vodjo službe državne varnosti Jovico Stanišića. Gre za bivšega načelnika službe, v okviru katere je delovala specialna policijska enota pod poveljstvo Milorada Lukovića-Legije.
Iskanje osumljencev tudi zunaj meja Srbije
Policiji Republike srbske in Federacije BiH iščeta moškega, ki ga sumijo, da je vpleten v atentat na premiera Đinđića, je za banjaluške Nezavisne novine potrdil direktor Interpola BiH Pećanac. Če je osumljencu uspelo pobegniti iz Beograda, mu ni bilo težko prečkati meje z Bosno, saj je meja slabo varovana, obstaja pa tudi zelo veliko skrivnih prehodov, je še dejal Pećanac.
Kdo bo Đinđićev naslednik?
V nedeljo bo Demokratska stranka odločala o Đinđićevem nasledniku na položaju premiera. To bo najverjetneje notranji minister in podpredsednik Demokratske stranke Zoran Živković.
Đinđića bodo pokopali v soboto na Aleji velikanov na beograjskem novem pokopališču, mašo zadušnico pa bo v cerkvi Svetega Save daroval patriarh srbske pravoslavne cerkve Pavle. Pogreba naj bi se udeležila tudi glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte, ki je sicer njegovo smrt označila kot "veliko izgubo". "Zoran Đinđić je bil eden od vodilnih mož v prizadevanjih za popolno sodelovanje med haaškim sodiščem in Srbijo," je dejala ob novici o smrti srbskega premiera. Njeno udeležbo so danes potrdili v Haagu.
Zunanji minister SČG Goran Svilanović je v petek skušal odvrniti Del Pontejevo od udeležbe na pogrebu. "Predstavil sem ji svoje stališče, vendar pa je odločitev njena," je še dejal Svilanović in obenem zagotovil, da bo Beograd še naprej sodeloval s haaškim sodiščem.
Sicer pa je udeležbo na sobotnem pogrebu potrdilo prek 40 delegacij držav z vsega sveta ter številnih mednarodnih institucij. Med njimi bo tudi slovenski premier Anton Rop z delegacijo, v kateri bodo tudi zunanji minister Dimitrij Rupel, minister za informacijsko družbo Pavel Gantar in slovenski veleposlanik v SČG Borut Šuklje.
