Strmoglavljeni kirgiški predsednik Askar Akajev je dejal, da so sile iz tujine, vključno z ameriškim veleposlanikom, pomagale pri vzpodbujanju revolucije v Kirgiziji. Akajev, ki je iz Kirgizije pobegnil v Rusijo, meni, da so imeli "borci, kriminalci in zasvojenci z mamili", ki so mu nasprotovali, mednarodno podporo. "Obstajala je radikalna opozicija, bili pa so tudi mednarodni organizatorji, ki so podpirali in financirali tulipanovo revolucijo v Kirgiziji," je dejal. Dodal je, da je teden dni pred izbruhom revolucije videl na internetu pismo ameriškega veleposlanika v Kirgiziji s podrobnim načrtom za revolucijo.
Akajev je znova ponovil, da je edini zakoniti predsednik Kirgizije, izrazil pa pripravljenost mirno predati dolžnosti, če mu bo kirgiški parlament zagotovil varnost in dal druga zagotovila. Poudaril je, da se seveda namerava vrniti v domovino, da pa tam ne bo več imel politične vloge.
Rupel za konec faze Akajeva
V Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in mednarodni skupnosti vlada prepričanje, da se je v Kirgiziji končala faza političnega procesa, ki jo je simboliziral Akajev - za nami. To je na novinarski konferenci ob koncu obiska v Biškeku poudaril tudi predsedujoči OVSE, slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Po njegovih besedah bi bilo najbolje, da se ta faza čim prej tudi formalno zaključi in se izvedejo predsedniške volitve, kot je odločil novi parlament. Zatrdil je še, da so za OVSE nove oblasti v Kirgiziji tako legitimne kot tudi zakonite. Rupel je novo vodstvo tudi pozval, naj odstavljenemu predsedniku Akajevu dovolijo vrnitev v domovino in naj z njim čim prej začnejo pogajanja o njegovem odstopu. Izključevanje Akajeva iz procesa bi bilo po njegovem mnenju ta trenutek nevarno.
Rupel se je v Biškeku, kjer le še uničene in izropane veleblagovnice spominjajo na nemire prejšnjega tedna, pogovarjal s celotnim novim vodstvom - od začasnega predsednika in premiera Kurmanbeka Bakijeva, začasne zunanje ministrice Roze Otunbajeve in predsednika parlamenta Omurbeka Tekebajeva do začasnega vodje varnostnih sil Feliksa Kulova, srečal pa se je tudi s predstavniki nevladnih organizacij.
Predsedujoči OVSE je med drugim izrazil zaskrbljenost zaradi določene "tekmovalnosti", ki se je v zadnjem času razvila med nekaterimi predstavniki opozicije, ter posvaril pred tem, da bi se "volitve preselile na ulice". 26. junija naj bi bile namreč predsedniške volitve, na katerih naj bi se za predsedniški mandat poleg Bakijeva kljub drugačnim napovedim utegnil potegovati tudi Kulov. Slednji je po pogovorih novinarjem dejal, da je potrebno v državi najprej zagotoviti stabilnost, kar morajo razumeti in sprejeti vse strani.
"Ob tem ne smemo preseči meja ustavnih norm," je dodal Kulov in poudaril, da na žalost nekateri sedanji revolucionarni val izkoriščajo za reševanje nekaterih vprašanj s sklicevanjem na voljo ljudstva namesto z upoštevanjem ustavnih določil. S tem je verjetno med drugim meril na Bakijeva, s katerim nista povsem enakega mnenja o nekaterih pomembnih vprašanjih. Tako se že pojavljajo vprašanja, ali bo Kulov nastopil kot protikandidat Bakijevu na predsedniških volitvah.
Popolna podpora
Rupel je novim oblastem v Biškeku zagotovil polno podporo OVSE na poti k stabilnosti, enotnosti in demokraciji ter napovedal, da bo organizacija še naprej pomagala tako pri reševanju krize v državi kot pri demokratizaciji, npr. na področju medijev. Napovedal je še, da bo skušal OVSE pomagati pri obnovi premoženja, ki je bilo uničeno med nemiri prejšnji teden. Po sedanjih ocenah je bilo škode za okoli 100 milijonov dolarjev.
