Zunanji ministri so izrazili zaskrbljenost zaradi krepitve nacionalistične retorike v Bosni in Hercegovini ter voditelje pozvali, naj bodo usmerjeni v evropsko prihodnost. Slovenski minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel pa je na zaskrbljenost svojih kolegov odgovoril: "Poudariti moramo tudi pozitivne novice," in jih s tem opozoril, da mora EU upoštevati pozitivne premike v BiH in dati državi več spodbudnih signalov.
'Večetnične nacije' niso samoumevne
"EU si mora prizadevati za vzpostavitev 'večetnične nacije',“ trdi Rupel. Po njegovi oceni bi morala EU spodbujati vse strani, da bi delale skupaj. "Potrebnega je več sodelovanja in več skupnih politik," je še ocenil in ostalim ministrom na srečanju razložil, da graditev večetnične nacije za Slovence in nekatere druge narode v Evropi ni nekaj samoumevnega in da je treba najti pravo formulo, da se etničnim skupnostim dopusti možnost razvoja in hkrati poskrbi za enotnost države.
EU je junija pod slovenskim predsedstvom z BiH podpisala stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, ki je vstopnica na pot k polnopravnemu članstvu v EU. Slovenija si je izredno prizadevala za ta podpis, ki je bil mogoč, ker je BiH pred tem sprejela nekaj pomembnih zakonov, med njimi policijsko reformo.
Odzivi BiH
Voditelji glavnih političnih strank v BiH so se strinjali z ministri EU, da mora temelj ureditve BiH ostati sedanja daytonska ustava. "To je korak v pravo smer," je danes v Bruslju dejal tudi Miroslav Lajčak, predstavnik mednarodne skupnosti v BiH.
Najbolj etnično raznolika nekdanja jugoslovanska republika BiH, ki jo je vojna po razpadu Jugoslavije najbolj prizadela, še danes močno čuti posledice vojne med letoma 1992 in 1995, ki se je končala z Daytonskim sporazumom ter pustila za seboj najmanj 100.000 mrtvih in več kot dva milijona brezdomcev.
KOMENTARJI (46)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.